Hrvati hočejo teran

Hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina je izjavil, da so se v sodelovanju z Evropsko komisijo v zadnjih nekaj tednih okrepila pogajanja med Hrvaško in Slovenijo glede rešitve za hrvaške vinarje v primeru proizvodnje vina pod imenom teran. Kmalu pričakuje rešitev, ki bo ugodna za vinarje v hrvaški Istri. Slovenija je leta 2000 zaščitila teran kot izvirno slovenski izdelek, čez štiri leta pa ga je prenesla v sistem zaščite EU. Leta 2013 je prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, hkrati pa je prodaja hrvaškega vina pod oznako teran prepovedana v celotni EU. Na Hrvaškem trdijo, da Slovenija ni imela pravice z označbo geografskega porekla zaščititi teran kot svojo avtohtono vrsto vina. Kot so pojasnili, v slovenski Istri pridelujejo vino teran iz trte refoška, v hrvaški Istri pa iz grozdja vrste teran. Hrvaški enologi navajajo, da so sodobne DNK analize nedvomno pokazale, da sta refošk in teran dve popolnoma različni vrsti grozdja. Hrvaška stran meni, da imajo pravico do uporabe imena teran tudi hrvaški in italijanski proizvajalci. Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan je za STA spomnil, da je zaščita terana del evropskega pravnega reda. »Od komisije pričakujemo, da ščiti slovensko zaščito. Ne potekajo nobeni pogovori s Hrvaško, ker mi na to nismo pristali v nobenem trenutku. Mi imamo zaščiten teran v EU in ta zaščita je po našem mnenju pravno veljavna,« je dejal. »Zavedati se je treba, da je teran v Sloveniji zelo pomemben za območje Krasa,« je poudaril Židan in navede, da teran na Krasu predstavlja 76 odstotkov celotne pridelave vin, 82 odstotkov pridelovalcev vina pa prideluje teran.