Sreda, 19 junij 2024
Iskanje

Aktualnost Dražgoš v času znakov oživljanja nacifašizma

Spominske slovesnosti ob 82. obletnici dražgoške bitke smo se udeležili po nočnem pohodu čez Ratitovec

16. jan. 2024 | 12:12
Dark Theme

V obdobju, ko v Rimu iztegujejo desnice, znake oživljanja nacifašizma pa je vse pogosteje mogoče opaziti v več evropskih državah, so brezčasni nauki iz Dražgoš še toliko bolj aktualni. Tako bi lahko strnili eno izmed glavnih misli govora evropskega poslanca Matjaža Nemca. Slednji je v nedeljo nagovoril množico ljudi v Dražgošah, ki se je pred tamkajšnjim spomenikom zbrala ob 82. obletnici dražgoške bitke. Letošnje slovesnosti smo se udeležili tudi mi. Potem ko smo lani dospeli v gorenjsko vasico tako, da smo se pridružili delegaciji Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) in se udeležili pohoda Po poti Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše, smo letos v družbi trojice planincev SPDG dosegli Dražgoše z udeležbo na drugem od »glavnih« oziroma nočnih pohodov, in sicer iz Železnikov čez Ratitovec, ki je navdihnil to reportažo.

Mrzlo, a zdaleč ne kot leta 1942

Zbirališče za nočni pohod je bilo ob polnoči mesto Železniki, iz katerega se je do pandemije začenjal nočni pohod v Dražgoše čez 1678 metrov visoki Ratitovec. Po novem pa nas je avtobus iz Železnikov peljal do vasi Prtovč in nam tako prihranil približno 550 metrov višinske razlike ter poldrugo uro nočne hoje. Ob polnoči in pol se je začel pohod, ki se ga je udeležilo 98 ljudi. Razmere so bile zimske, saj smo se že po nekaj sto »višincih« naleteli na sneg, ki nas je nato vso noč spremljal skoraj do Dražgoš. Bilo je hladno, a sploh ni bilo primerjave s temperaturo -30° Celzija iz januarja 1942, ko se je Cankarjev bataljon v Dražgošah uprl Nemcem. Po poldrugi uri kar hitre hoje smo dospeli v Krekovo kočo na Ratitovcu, v kateri je bila priložnost za čaj in daljši počitek.

Edinstven sončni vzhod

Z derezicami na gojzarjih zaradi poledenelega in kar spolzkega sestopa smo se ob 3.30 podali na drugi del pohoda, ki je predvideval spust do Pečane, ponoven vzpon na Kosmati vrh in spust v Jesenovec in nato še v Rastovko. Pod Ratitovcem se je nabralo kakih 30 centimetrov snega, pot pa je bila brez težav prehodna. Ob 6. uri je bila na vrsti pavza ob ognju, gasilci pa so pohodnike in pohodnice pogostili tudi s čajem, kuhanim vinom in kakim »kratkim«. Nato se je začelo daniti, nebo pa je poskrbelo za sončni vzhod v neverjetno lepi rdeči barvi. Poti pa še ni bilo konec, saj nas je čakal še vzpon na Vratni rob, nato pa spust do Kališnika in nato Dražgoš, kamor smo dospeli nekaj po 10. uri. Vključno s postanki smo tako hodili približno 10 ur (7 ur in 15 minut efektivne hoje), premagali pa 1100 metrov višinske razlike. Gre za precej manjšo razdaljo v primerjavi s pohodom iz Pasje ravni, saj smo lani efektivno hodili 9 ur, prehodili pa 35 kilometrov in premagali 1748 »višincev«. Gre sicer za dva pohoda s povsem različnimi značilnostmi, ki ju je vredno doživeti vsaj enkrat v življenju.

Svoboda ni samoumevna

Poleg emocij obeh nočnih pohodov pa so Dražgoše s svojo simboliko predvsem zelo poučne, kot je izpostavil Matjaž Nemec. »Preteklost te lepe gorenjske vasi odstira dogodke, ki krepijo samozavest naroda, a hkrati obujajo globoko bolečino,« je dejal in pojasnil, da se z velikim spoštovanjem spominjamo poguma Cankarjevega bataljona, ki je sovražniku zadal boleče poraze in izkazal neomajno odločnost v boju za osvoboditev slovenskega naroda. Sledilo je srdito maščevanje nemške vojske nad domačini. 41 jih je umrlo, vas pa je bila požgana.

Kot je poudaril Nemec, je sporočilo Dražgoš upor, ki ga ni utišal niti mitraljez sovražnika, in resnica, da svoboda ni samoumevna, temveč izborjena. »Na svobodi smo lahko zgradili povojno Evropo, utemeljeno na vrednotah antifašizma in antinacizma,« je dejal in pozval, da se moramo za te vrednote skupaj boriti tudi danes. Kot je opomnil, razmere v svetu ta čas niso tako zelo drugačne kot pred 80 leti, ko so populizmi vzdignili glavo. »A razlika med tedaj in danes je ravno v tem, da smo sedaj združeni pod streho skupne Evrope. Ta pa je močna toliko, kolikor smo se zlonamernim težnjam sposobni upreti skupaj,« je dejal. Poudaril je, da je svet danes poln nestrpnosti, sovražnosti in konfliktov, demokratične vrednote pa se zdijo vse bolj posebnost manjšine kot pa prevladujoči princip sveta. Ob tem se je dotaknil dogajanja v Gazi, ga označil za poskus uničenja naroda s strani okupatorja ter se vprašal, kako dolgo bosta Evropa in svet še gledala izbris naroda pred našimi očmi. Dotaknil se je tudi prihajajočih volitev v evropski parlament, ko se bo znova odločalo o tem, kakšno Evropo želimo. »Je to Evropa, v kateri se krepijo fašistična gibanja in druge skrajno desne struje, ali pa bo to solidarna, zelena, inovativna, varna in demokratična Evropa, ki ne bo nikogar pustila za seboj,« je navedel Nemec.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava