Brez uspeha SSk bi Slovenca v deželnem svetu najbrž ne bilo

Bi v slučaju, da bi stranka Slovenska skupnost na nedavnih deželnih volitvah v Furlaniji - Julijski krajini, na katerih je nastopila s svojo listo, a v povezavi z Demokratsko stranko, ne dosegla odstotka glasov in s tem tudi ne izvolitve svojega predstavnika v deželni svet, v le-tem vseeno sedel slovenski predstavnik oz. predstavnica, a iz vrst DS? Na to vprašanje niso prispeli enoznačni odgovori. V volilni službi Dežele FJK so v prejšnjih dneh prejeli podobno vprašanje in zdaj opravljajo simulacije, da bi razumeli, kaj bi se utegnilo zgoditi, v DS pa so izračunali, da bi v takem primeru v deželni svet šla Laura Fasiolo, ki bi bila v goriškem okrožju izvoljena s polnim kvocientom in ne z ostanki.

Mehanizem, ki slovenski listi omogoča, v povezavi z drugo skupino list, mesto v deželnem svetu, določata četrti odstavek 23. člena in celoten 28. člen deželnega volilnega zakona št. 17 z dne 18. junija 2007. Tam piše, da je možna izjava o povezavi slovenske liste z eno samo drugo listo v vseh volilnih okrožjih. Če slovenska lista doseže vsaj en odstotek glasov na deželni ravni, se njeni glasovi pridružijo tistim, ki jih je zbrala z njo povezana druga lista, eden od sedežev pa gre predstavniku slovenske liste, se pravi SSk, medtem ko gredo ostali drugi povezani listi, se pravi DS.

V teoriji bi se tudi v slučaju, da bi slovenska lista oz. SSk ne dosegla odstotka glasov, glasovi obeh list združili, a ni rečeno, da bi to prineslo novega svetnika DS in tudi ne, v katerem okrožju, meni predsednik osrednjega deželnega volilnega urada, nekdanji generalni tožilec na tržaškem drugostopenjskem sodišču Dario Grohmann, po čigar besedah je deželni volilni zakon sicer dobro narejen in zelo demokratičen, hkrati pa tudi zelo zapleten.

Po besedah koordinatorja deželnega vodstva DS Salvatoreja Spitalerija pa bi v slučaju neizvolitve svetnika SSk glasovi te stranke sicer šli DS, ki pa bi s polnim kvocientom izvolila svetnika v goriškem okrožju, kjer je imela najboljši odstotek ostankov. Tam je bila prav z ostanki izvoljena Laura Fasiolo, ki pa bi v tem primeru prišla v deželni svet s polnim kvocientom. V nobenem primeru pa bi stranka ne izvolila tretjega svetnika, pravzaprav svetnice, v tržaškem okrožju, tako da bi Valentina Repini kakor koli ostala zunaj deželnega parlamenta. Spitalerija tudi čudi nadaljevanje polemike o volilnem dogovoru med DS in SSk. Po njegovih besedah je treba izid glasovanja zelo spoštovati, kar velja tudi za več kot 4000 glasov za SSk, ki niso majhna stvar in niti darilo, pravi. Na podlagi dogovora je DS dobila tudi enajstega svetnika in ima tako najštevilčnejšo svetniško skupino v deželnem svetu.

Deželni vodja SSk Igor Gabrovec pa opozarja, da je bil predstavnik DS Stefano Ukmar, ki je pred dnevi trdil, da bi bila v primeru neuspeha SSk izvoljena Valentina Repini, leta 2013 izvoljen v deželni svet dejansko po zaslugi SSk, ki je bila s svojimi dobrimi 5000 glasovi odločilna za takratno zmago leve sredine. Tako takrat kot tudi leta 2018, ko ni bil izvoljen, pa je Ukmar prejel manj preferenc kot Gabrovec. Letos je Repini res prejela več osebnih glasov (1495) kot kandidat SSk Marko Pisani (986), je pa bila edina slovenska kandidatka na listi DS, seštevek preferenc za kandidate SSk na Tržaškem pa presega 2000 glasov, še opozarja Gabrovec.