Prijava
Ksenija Majovski (FOTODAMJ@N)
Dark Theme
Naj bi bil klepet o knjigah, knjižnicah in branju. Pa je res bil. A na začetek intervjuja z dolgoletno knjižničarko Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu Ksenijo Majovski se je vrinil Boris Pahor, ki sta ga v klepet potisnili dve naključji. Ravno na dan pogovora se je Ksenija Majovski srečala z njegovima vnukoma za predajo nekaterih knjig proseški knjižnici. Drugo naključje pa je, da je pogovor potekal v proseški kavarni, v katero je Pahor, dokler je še bil pri močeh, rad zahajal.
Začniva potemtakem pri njem. Kaj si je izposojal?
Boris Pahor si je v naši knjižnici v Trstu izposojal malo knjig. Imel je zelo veliko osebno knjižnico.
A smo ga kar pogosto videvali v knjižnici.
Da, je prihajal, a v glavnem ga je zanimalo dnevno časopisje. Včasih si je izposojal tudi knjige, take, ki jih ni imel doma, potreboval pa jih je, ko je kaj pisal. Recimo, ko so v gledališču uprizorili igro o Danici Tomažič, se on s sporočilom igre ni strinjal, zato je v knjižnici iskal vire, da bi podkrepil svoj pogled.
Ste imel kaj vloge pri tem, da je svojo domačo knjižnico daroval Zadrugi Kulturni dom Prosek - Kontovel?
Ne, vlogo sem kasneje dobila po naključju. Pahor je pogosto prihajal na Prosek, in ko je videl, da se obnavlja kulturni dom, je predlagal, da bi v njem uredili sobo z njegovo knjižnico. Odborniki zadruge so me takrat vprašali, če bi pomagala pri urejanju knjig, kar me je seveda veselilo in sem takoj sprejela. Urejanje še traja, smo približno na desetini, pomembno pa se mi zdi, da bo ta knjižnica čez nekaj let našla svoj prostor v Narodnem domu v Trstu z vsem ostalim, kar je še daroval: pisalno mizo, pisalnim strojem, fotografijami, medaljami ...
Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Velja tudi povej mi, kaj bereš, in ti povem, kdo si?
Seveda. Velja tudi za tiste, ki ne berejo. Tisti, ki se izgovarjajo, da nimajo časa, so po mojem ljudje brez radovednosti. Če si radoveden, vedoželjen, čas dobiš.
Celoten intervju lahko preberete v sobotnem Primorskem dnevniku.
