Cecilia Marogna pogojno na prostosti

Cecilio Marogna, 39-letno Sardinko, ki je z vatikanskim javnim denarjem, namenjenem reševanju ugrabljene kolumbijske nune, kupovala luksuzne dobrine, so včeraj pogojno izpustili iz pripora, ki ga je prestajala na ženskem oddelku milanskega zapora San Vittore. Potem ko je za njo Vatikan razpisal mednarodno tiralico, so jo v Milanu aretirali 13. oktobra. Po novih ugotovitvah naj bi se preiskava začela po domnevnem opozorilu, ki ga je Vatikan preko ljubljanske nunciature prejel od slovenske policije.

V sredo je Fabio Federico, odvetnik Cecilie Marogna, sodnika prizivnega sodišča Franca Matacchionija, ki sledi primeru, zaprosil, naj dovoli izpustitev osumljenke ali vsaj hišni pripor. Po vložitvi prošnje je javno tožilstvo izdalo odklonilno mnenje, saj so presodili, da obstaja sum bega, poleg tega Marogna nima nikjer urejenega bivališča, kjer bi lahko prestajala hišni pripor. Branilec je »vrnil udarec« z izpodbijanjem legitimnosti aretacije Cecilie Marogna, do katere je prišlo v Milanu. Pri tem se je skliceval na 22. člen Lateranskega sporazuma – tega sta leta 1929 podpisala tedanji predsednik italijanske vlade Benito Mussolini in vatikanski državni sekretar Pietro Gasparri in tako uredila odnose med Svetim sedežem. Po mnenju branilca Cecilie Marogna ne bi smeli aretirati, ker sporazum predvideva ekstradicijo iz Vatikana v Italijo, ne pa tudi obratno.

Dodal je tudi, da jim sploh ni bilo sporočeno, na kateri osnovi je prišlo do aretacije, saj sodni nalog za njeno prijetje še vedno ni na voljo ne branilcu ne javnemu tožilcu, je sklenil Federico. Skratka – zalomilo se je pri birokraciji.

Branilec je poleg tega zatrdil, da je sum bega neutemeljen, saj so Cecilio Marogna aretirali dobesedno pod njenim domom v Milanu, ko je hodila v trgovino.

Argumentom Fabia Federica sta nasprotovala javna tožilca Giulio Benedetto in Laura Gay. Slednja je branilcu Cecilie Marogna odvrnila, da so bilateralni mednarodni sporazumi navadno vzajemni in so torej ekstradicije mogoče v obeh smereh.

Pri prepričevanju sodnika je bil, kot kaže, uspešnejši branilec Cecilie Marogna, saj je predsednik prizivnega sodišča Franco Matacchioni včeraj odredil pogojno izpustitev iz pripora. Marogna se bo sicer vsak dan morala zglasiti na kvesturi, izročiti je morala tudi svoj potni list.Medtem se na milanskem sodišču nadaljuje postopek za izročitev Cecilie Marogna Vatikanu.

Ker na izročitev sama ni pristala, jo bodo morale oblasti doseči po sodni poti. To pomeni, da se bodo – kot se rado zgodi v italijanskem sodnem sistemu – zadeve najbrž razvlekle. Datuma naslednjega zaslišanja še niso določili. Vse kaže torej, da je vatikanski tožilci ne bodo mogli v kratkem zaslišati.

Afera o »kardinalovi dami« je izbruhnila v povezavi z vatikansko finančno afero, v katero je vpleten nekdanji kardinal Giovanni Angelo Becciu. Ko je ta še bil na položaju namestnika državnega sekretarja je posredoval za Cecilio Marogna, ki je tako prejela kakega pol milijona evrov na račun podjetja Logsic s sedežem v Sloveniji, ki ga je sama ustanovila in vodila.

Podjetje za humanitarne dejavnosti naj bi bilo zgolj kulisa za nečedne posle. Tudi denar, ki ga je prejela v več obrokih, naj bi bil namenjen za obveščevalno delo, povezano z reševanjem ugrabljenih misijonarjev. A nič od tega. Marogna, ki se predstavlja kot menedžerka in izvedenka za mednarodne teme, je finančna sredstva porabila za nakup torbic, čevljev, parfumov in pohištva. Vatikanski preiskovalci opozarjajo, da obstaja dvom o pooblastilih za njeno obveščevalno dejavnost: obtožujejo jo poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.Preiskovalci so odkrili sporočila, ki jih je kardinal Becciu poslal Albertu Perlasci, šefu administrativnega urada vatikanskega državnega sekretariata. Naročil mu je, naj denar nakaže Marogni v več tranšah, napisal pa je tudi, da je njegovo prošnjo »blagoslovil« sam papež Frančišek.