Deželni svet obubožan brez Slovencev

Statut Furlanije Julijske krajine zelo splošno in površinsko obravnava zaščito jezikovnih manjšin, deželni svet in vlada pa sta vseskozi odigrala veliko vlogo pri ohranjanju in uveljavljanju jezikovnih, kulturnih in drugih značilnosti Slovencev. Pri tem je bil zelo pomemben, če že ne bistven, doprinos deželnih svetnic in svetnikov slovenske narodnosti. In to vse od prvih deželnih volitev leta 1964, zato si je težko predstavljati, kakšna bi bila FJK brez Slovencev v deželnem svetu.

Tretji člen posebnega statuta FJK določa, da se v deželi priznava enakopravnost vseh državljanov ne glede na njihovo jezikovno pripadnost ter zagotavlja varstvo njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Parlament je statut sprejel leta 1963, to se pravi skoraj dvajset let po razglasitvi državne ustave. V 116. členu ustave piše, da Furlanija - Julijska krajina, Sardinija, Sicilija, Tridentinsko - Gornje Poadižje/Südtirol in Dolina Aoste/ Vallée d’Aoste imajo posebne oblike in položaj avtonomije v skladu s posebnimi statuti, sprejetimi z ustavnim zakonom.

Ustavodajna skupščina je FJK dodelila upravno avtonomijo iz treh razlogov. Prvič zaradi njene geopolitične lege na vzhodni meji (Trst še ni pripadal Italiji), drugič zaradi navzočnosti jezikovnih manjšin in tretjič zaradi zaostalosti njenega gospodarskega sistema. Danes je še vedno aktualna jezikovna raznolikost deželne stvarnosti.