Dimitrij, Demetrio, Mitja

»Mitja, Dimitri, Dimitrij, Demetrio. Za nas je bil Dimitrij, ko smo poročali o njegovem delu novinarja, senatorja in evroposlanca, pa še avtorja knjig: osmih v italijanskem jeziku in ene – zadnje in morda najbolj doživete – v slovenskem jeziku. Bil pa je Mitja, ko smo ga srečevali in se njim zapletli v pogovor. Ta je vsakič zašel po neslutenih, nepredvidljivih, presenetljivih poteh,« je v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku zapisal odgovorni urednik Igor Devetak. V časopisu objavljamo tudi spomine in priložnostne zapise nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, politika Dimitrija Rupla, senatorke Tatjane Rojc, novinarskih kolegov Bojana Brezigarja, Marjana Kemperleta in Sandorja Tenceja.

Dimitrij Volčič je bil privilegiranec. V obdobju, ko je na evropskem vzhodu vrelo, je o tamkajšnjih družbenih in političnih potresih lahko govoril v prvi osebi. Bil je več kot trideset let poročevalec italijanske radiotelevizije RAI z Dunaja, iz Prage, Bonna in predvsem Moskve, živel je v Rimu, Parizu in Bruslju. Med Praško pomladjo je bil v Pragi, med pokolom na Trgu Nebeškega miru v Pekingu, v novinarski delegaciji, ki je spremljala Gorbačova, bil je v Beogradu v dneh Titovega poslavljanja od živih. »V svojem poslovnem premikanju sem se dvanajstkrat selil, vsakič z družino in pohištvom,« je zabeležil v svoji slovenski knjigi. Bila je najbolj doživeta, njeno rojevanje pa tudi najbolj naporno, ker se v njenem prvem delu Volčič med vrsticami izpoveduje, govori o sebi, protagonist njegovega pisanja pa ni dogajanje v politiki ali družbi, o katerem je poročal na način, ki ga noben drug italijanski novinar po njem vse do danes ni obvladal. To dokazuje tudi odmev, ki ga je v italijanski javnosti imela njegova smrt. Pričakal jo je na svojem goriškem domu v noči na nedeljo. Minila sta le dva tedna po njegovem devetdesetem rojstnem dnevu.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.