Četrtek, 23 maj 2024
Iskanje

»Gentile je Italijo navezal na fašizem«

Posvet DSI in SCNR ob stoletnici Gentilejeve reforme

Trst |
24. sep. 2023 | 7:44
Dark Theme

Če je Benito Mussolini fašizem navezal na Italijo, pa je Giovanni Gentile s svojo šolsko reformo Italijo navezal na fašizem ter s tem zaznamoval tako italijanski šolski sistem kot Italijo samo in njeno dušo. Gentilejeva šolska reforma je bila hkrati filozofska, italijanska in fašistična ter uperjena proti vsakršni pisanosti, kar so najbolj občutile narodne manjšine, ki so se po prvi svetovni vojni znašle v mejah Italije – Južni Tirolci, primorski Slovenci in istrski Hrvati. Postopna italijanizacija šole z odpravljanjem pouka v slovenščini oz. hrvaščini pa ni prispevala k uspehu fašistične politike poitalijančevanja Primorske in Istre, saj je, kot marsikatera poteza italijanskega fašističnega režima, pri ljudeh vzbudila odpor, slovenski pouk pa se je preselil v družinski krog ter v cerkve in zakristije, med vojno zaživel v slovenskih partizanskih šolah in šolah, ki so nastale pod okriljem nemškega okupatorja, po vojni pa v šolah pod okriljem Zavezniške vojaške uprave. To je bilo med drugim povedano na popoldanskem posvetu, ki sta ga v petek, 22. septembra, v Peterlinovi dvorani v Trstu ob stoletnici Gentilejeve reforme priredila Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane.

O reformi, njenih posledicah in odmevu ter odporu, partizanskem šolstvu ter tistem, ki je nastalo pod okriljem nemških oz. zavezniških oblasti, je spregovorilo devet predavateljev. Da so italijanske oblasti že med prvo svetovno vojno poskušale postopno poitalijančiti šolstvo na zasedenih ozemljih na Primorskem, je izhajalo iz referata Renata Podberšiča, Igor Grdina pa je orisal lik Giovannija Gentileja, enega vodilnih italijanskih filozofov in ministra za prosveto v prvi Mussolinijevi vladi ter avtorja šolske reforme, ki je poskrbela za postopno italijanizacijo šol na Primorskem. Gentile je bil filozof fašizma še preden je fašizem nastal, njegova šola je bila šola črne barve, njene posledice pa se prenašajo z generacije na generacijo, je dejal. Milena Černe je orisala proces postopne italijanizacije šol, pritiske na učiteljstvo in policijski nadzor, pa tudi odpor prebivalstva, tako da je taka asimilacijska politika dejansko doživela neuspeh. Na odpor je reforma delno naletela tudi v Istri, kjer pa je dobila tudi podporo, je pojasnil Salvator Žitko, ki je glavnino svojega referata posvetil naporom za razvijanje slovenskega šolstva v Istri pred prvo svetovno vojno ter nasprotovanju italijanskih liberalno nacionalnih krogov. Italijanske fašistične oblasti so med obema vojnama velika sredstva vložile tudi v gradnjo novih šolskih stavb, ki so imele svojo ideološko sporočilnost tako z vidika funkcionalnosti kot z vidika arhitekture, je obrazložil Matic Batič, medtem ko je Milan Pahor spregovoril o razvoju partizanskega šolstva na Primorskem in zlasti na Tržaškem med drugo svetovno vojno: tu je delovalo 340 šol s 14.890 do 16.158 učenci ter 481 učitelji in člani pomožnega osebja, samo na Tržaškem pa je bilo 33-34 šol z okoli 1350-1500 učenci ter 98-101 učitelji. Slovensko šolstvo je po kapitulaciji Italije leta 1943 začelo delovati tudi pod okriljem nemškega okupatorja, o čemer je govorila zlasti Erika Jazbar, ki je orisala zgodbo slovenske gimnazije v Gorici, ki je delovala v šolskem letu 1944/1945. Mira Cenčič in Ivo Jevnikar pa sta govorila o povojnem nastanku in razvoju slovenskega šolstva pod okriljem Zavezniške vojaške uprave, ideološki konfrontaciji med ZVU in Pokrajinskim narodno-osvobodilnim odborom, ki je hotel imeti šole pod lastnim okriljem ter se sprva odločil za bojkot, v zadnjem trenutku pa pristal na zavezniške šole, pa tudi o nekaterih protagonistih tistega obdobja.

Navzoče so pozdravili predsednik DSI Martin Brecelj in direktor SCNR Tomaž Ivešić, pa tudi novogoriški podžupan Anton Harej in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, ki je opozoril, da ravno ob stoletnici Gentilejeve reforme prihaja do poskusa združevanja nekaterih slovenskih ravnateljstev v Italiji, zaradi česar je Slovenija na diplomatski ravni izrazila zaskrbljenost in nestrinjanje.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava