»Hrvaška s prošekom nima dosti možnosti«

Hrvaška ima bolj malo možnosti, da doseže priznanje poimenovanja dalmatinskega prošek, za tržaške proizvajalce prosekarja pa je glavno, da dosežejo geografsko zaščito svojega vina in vključitev v Prosecco DOC ter povečajo proizvodnjo. Tako meni predsednik Društva Prosekar Andrej Bole, ki je za naš dnevnik odgovarjal na vprašanja v zvezi s polemiko ob objavi hrvaške vloge za priznanje prošeka v Uradnem listu Evropske unije.

Ali v društvu Prosekar spremljate polemike okoli objave hrvaške prošnje za priznanje zaščite prošeka?

Gotovo spremljamo, v kolikor nam ni vseeno, kaj se dogaja. Rekel bi, da se držimo nekje ob strani, ker resnici na ljubo v tem trenutku ne morem reči, da držim bolj za enega ali bolj za drugega. Na koncu pa imamo največ zgodovine mi, zatem pridejo Hrvati in tisti, ki imajo najmanj zgodovine, so ravno Italijani. Vendar je stvar v tem, da danes kot danes z geografsko zaščito razpolagajo ravno Italijani. To je nekaj podobnega, kot se je zgodilo s tokajem in kot se lahko dogaja tudi z drugimi geografskimi zaščitami. Skušamo se držati na tekočem in smo bolj opazovalci. V tem trenutku delamo tudi na tem, da bi se nam priznal prosekar in moramo zato biti zelo previdni.

Vsekakor nek vtis ste si ustvarili. Povedali ste, da ima največ zgodovine tukajšnji prosekar, potem pride prošek in šele na koncu prosecco. Kako je s tem?

Da, na Proseku se je začelo delati, prvi, ki je to zapisal, je bil škof Bonomo. Benečani so trgovali s Trstom, kupili so trte in jih odpeljali v svoje kraje, od tam pa v Dalmacijo, ki je bila beneška posest in so tam hoteli proizvajati vino. Za takratne čase se govori o sladkem vinu. Od tam se je vračalo v Benetke, italijanski prosecco pa so na način, kot ga poznamo danes, začeli proizvajati bolj po drugi svetovni vojni. Vendar to so trije proizvodi, ki ne morejo biti bolj drugačni eden od drugega. Naš prosekar je peneče vino, dalmatinski prošek je sladko likersko vino, italijanski prosecco pa je sortno vino. Prosekar je mešanica, prav tako prošek. To pa ne pomeni, da bo prišlo do odvetniške vojne, ker italijanska država na to ne bo pristala in če to gre skozi, se sesuje celoten evropski sistem geografskih zaščit.

Torej Hrvaška nima dosti možnosti?

Po mojem ne, ker v bistvu geografska zaščita sloni na imenu kraja. Italijanska zaščita prosecca je samo zaradi tega, ker so oni zavohali, da se, če razširijo svoje območje do Trsta in zaobjamejo vas Prosek, zaščitijo na geografski način. Oni so imeli težavo z imenom sorte, ki so ga zamenjali v šestih mestih, medtem ko je v normalnih pogojih potrebno leto ali dve. Verjetno se je že nekaj kuhalo, da bi mi obdržali glero, oni pa sorto prosecco. A je zmanjkala politična volja, zdaj pa je tako: nekaj se dogaja v pozitivnem smislu, a ni vse tako, kot bi si želeli. Je pa tako, da je zdaj edina odprta pot, da se moramo skušati vriniti v Prosecco DOC, ker če nam to ne uspe in ime prosekar ostane zunaj tega, ne bo dovoljena uporaba.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.