Italija in Slovenija v »skupini prijateljev«

Vse pomembnejše odločitve Evropske unije morajo doživeti podporo vseh držav članic, torej soglasje. To še kar bremeni skupnost, kot npr. dokazuje nedavni veto Madžarske pri uveljavljanju skupne evropske migrantske politike. Takšnih primerov je bilo v preteklosti kar precej, tudi v zvezi z gospodarskim embargom Rusije po njenem napadu na Ukrajino.

Nemčija, Francija, Belgija, Italija, Španija, Nizozemska, Luksemburg, Finska in Slovenija sedaj predlagajo, da bi EU vsaj na področju zunanje, obrambne in davčne politike odpravile nujnost soglasja. Za uspeh njihovega predloga bo potrebna podpora še drugih držav, kocka pa je padla, piše Paolo Valentino v dnevniku Corriere della Sera. Omenjene države so se samooklicale kot »skupina prijateljev«.

Zanimivo, da se za to zavzemajo države z različno politično usmerjenimi vladami. V Italiji je tako na oblasti desna sredina, v Nemčiji, Španiji in Sloveniji pa leva sredina. Med predlagatelji ni Poljske in Madžarske, katerih vladi sta politično blizu italijanski vladi Giorgie Meloni, ki se je znašla v družbi Slovenije.

Nekdanji predsednik italijanske vlade in vodja evropske komisije Romano Prodi je odločitev devetih držav označil za revolucijo, saj je tudi on prepričan, da soglasje za vsako ceno negativno pogojuje učinkovito dejavnost EU. Navedel je zadnja dogajanja v Tuniziji, o katerih EU ne zmore skupnega stališča, kaj šele učinkovite pomoči tej državi, ki doživlja zelo hudo krizo.