Magris dosmrtni senator? Ne, hvala!

Predsednik republike Giorgio Napolitano je ponudil tržaškemu pisatelju Claudiu Magrisu mesto dosmrtnega senatorja, ta pa je ponudbo odklonil. Magris se danes dejansko malček kesa, da ni sprejel mesta v senatu, kjer je sedel v zakonodajni dobi 1994-1996. Takrat je bil izvoljen kot kandidat široke mestne demokratične koalicije (množično so ga volili tudi Slovenci), s to kratko parlamentarno izkušnjo pa Magris nikakor ni bil zadovoljen, saj politika mu ne leži pri srcu, je nekoč priznal.

Napolitano je pisatelju pojasnil, da je funkcija dosmrtnega senatorja zelo pomembna in ugledna, da jo je treba zato izpolnjevati na najboljši način. »Zame je bila to prevelika odgovornost, zato sem jo odklonil,« je Magris pojasnil v pogovoru z odgovornim urednikom Repubblice Mauriziem Molinairjem. Pogovor med pisateljem in novinarjem je objavljen v knjižni prilogi rimskega dnevnika Robinson izpod peresa novinarja Bruna Quarante.

Magris v pogovoru z Molinarijem, ki je nastal v Trstu, razkriva tudi rojstvo svoje uspešnice Danubio (Donava). »Krivec« za knjigo je danes že pokojni odgovorni urednik dnevnika Corriere della Sera Alberto Cavallari, ki je mlademu Magrisu leta 1967 naročil reportažo o Dunaju in iz te reportaže je potem nastala knjižna uspešnica.