V restavraciji Sardoč v Prečniku bo danes ob 19. uri tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost. Udeležil se ga bo tudi Marko Pisani, ki stranko zastopa v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine, kjer, tako pravi, je odnos do Slovencev pozitiven. Trenutno je zaposlen s pripravami na četrto deželno konferenco o varstvu slovenske manjšine, ki bo v maju. Sam vidi deželo kot povezovalni člen s Srednjo Evropo in Balkanom, SSk pa kot stranko z več dušami, kjer pa bi bilo treba malo več komunikacije. Skrbi pa ga premajhno vključevanje mladih v politiko.
Prejšnji teden ste določili datuma deželne konference o varstvu slovenske manjšine. Kako potekajo priprave?
Priprave potekajo pospešeno, tudi ker bi želeli, da bi iz te deželne prišli konkretni rezultati in konkretne smernice. Z drugim dnevom deželne konference, ki bo posvečen vprašanju priznavanja akademskih nazivov in diplom, bi želel, da naredimo korak naprej in skušamo nakazati konkretne rešitve, da bi se vsaj sprostila trenutna situacija, vsaj dokler Evropska unija ne izda novih določil, ki se, kot kaže, najavljajo v prihodnosti. Časovnica je seveda tu nedorečena.
Konferenca je namenjena oceni varstva manjšine zlasti na podlagi deželnega zaščitnega zakona, dežela ima pri njeni pripravi osrednjo vlogo. Kakšen je odnos dežele do slovenske manjšine?
Da samo specificiram: res, konferenco uradno skliče predsednik deželnega sveta Bordin, odbornik Roberti se je tudi aktivno vključil v njeno organizacijo. Kar se pa tiče odnosa same dežele do slovenskega vprašanja, jaz še vedno zaupam besedam predsednika Fedrige, da se bo v tem mandatu skušalo rešiti problem zastopstva slovenske manjšine v deželnem svetu. V tem smislu se s predsednikom tudi pogovarjava. Mislim pa, da so odnosi dežele z manjšino pozitivni in konstruktivni.
Predsednik Fedriga je že v prejšnjem mandatu napovedal take spremembe, ki bi manjšini zagotovile mesto v deželnem svetu brez potrebe po povezovanju s to ali ono stranko. Kakšen model se izrisuje v teh pogovorih, kako gledate na to?
Stališče SSk je res izoblikovati predlog, ki bi predstavnikom oz. listam manjšine omogočil, da se predstavijo brez potrebnega povezovanja. Vem, da pripravlja predlog tudi slovenska komponenta Demokratske stranke in seveda bo treba tudi videti ustavnost teh predlogov. Res pa je tudi nekaj drugega: celotna razprava se postavlja tudi v širši okvir, ki ni samo stvar naše dežele, ampak celotne italijanske politike. Sedaj, če bo naši deželi dodeljena možnost tretjega mandata za predsednika deželne vlade, se postavi vprašanje, če bodo dodane še ostale spremembe, mislim predvsem na zajamčeno oz. zagotovljeno prisotnost slovenskega predstavnika. Trenutno pa na mizi nimamo niti predloga okoli tretjega mandata oz. celotne zamisli dežele glede volilnega zakona.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku