Množica objela Narodni dom in se mu poklonila z aplavzom

Veliki protagonist dneva, Narodni dom, se je včeraj prebudil v zastraženo jutro. Okrog mogočne Fabianijeve palače že od zgodnjih jutranjih ur postopajo skupinice policistov in karabinjerjev. »V življenju še nisem videla toliko policistov,« opoldne v bližnjem baru pokomentira natakarica. »Veste, nisem Tržačanka. Iz Srbije prihajam, sem pa sem se preselila leta 2006,« pove in iztiskuje sok iz pomaranč. Ve, da se v bližnji stavbi z značilnim rumeno-rdečim opečnatim vzorcem na fasadi nekaj dogaja. Nekaj pomembnega. »Vrnili jo bodo slovenski narodni skupnosti v mestu!« To se ji zdi pozitivno. »Če bo uporabljena smotrno in bo v njej živahno, bo to dobro. Pa naj pridejo mimo in si privoščijo kavo,« reče, se pod masko nasmehne, pomežikne. In že odhiti kuhat novo kavico.

Mine pol ure, pojavijo se ograje. Dostop do Narodnega doma postane »za navadne smrtnike« praktično nemogoč. Bolj se bližata predsednika, bolj območje postaja off limits. Na pročelju ni zastav. Pride konvoj avtomobilov z zatemnjenimi šipami: iz njih izstopajo visoki državniki. Novinarje že pred tem potisnejo v veliko dvorano in zaprejo vrata. Veža Narodnega doma postane kapsula za ozek krog izbranih.

Z VISOKIMI GOSTI IZGINEJO TUDI OGRAJE

Ko v zgodnjih popoldanskih urah eden za drugim odidejo vsi visoki gostje, začnejo v Narodni dom z ulice vstopati ljudje. Ogledujejo si vežo, razstavo v njej. Za dobro uro se vrvež malce umiri.

Ura je 15. ura preč, ko se na pločniku pred Narodnim domom začnejo zbirati ljudje. Ozračje je naelektreno, pričakovanje veliko. Pločnika pred domom in tisti nasproti njega postaneta premajhna, množica se zlije na cestišče. Oči so uprte navzgor, gledajo pisano fasado in slovensko zastavo, ki plapola v vetru.

»Kaj ne bila bi vesela,« se z vhodnih stopnic razleže pesem Marija Kogoja. Ubrano poje Vikra, vokalna skupina Glasbene matice, in pozorno sledi gibkim kretnjam zborovodje Petre Grassi. Utihne petje in razleže se glasen aplavz. Ploskanje napolni Ulico Filzi, objame Narodni dom. Za več minut ne pojenja. Kakih štiristo ljudi ploska.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.