Odprta, iskrena in spoštljiva debata je smoter demokratične družbe, saj znotraj nje sobivajo različna mnenja in pogledi na svet. Absolutna resnica ne obstaja. Namesto tega se dejansko spoznanje, kulturno bogatenje in duševno izpopolnjevanje vzajemno prepletajo in omogočajo, da na stvari gledamo in jih presojamo z več zornih kotov. Izhajajoč iz te predpostavke bralcem Primorskega dnevnika danes ponujamo, ko prvič in zadnjič spregovorimo s skupnim glasom, novo zbirko različnih perspektiv.
Običajno novosti opisujemo in jih predstavljamo s klasičnimi vprašanji: Kdo? Kaj? Kje? Kdaj? Zakaj? Pa začnimo!
Perspektive pišemo mladi do 35. leta starosti, ki živimo ali smo odrasli na Tržaškem in Goriškem. Fantje in dekleta različnih starosti smo prehodili različne študijske poti. Nekateri še študiramo, drugi že delamo, vsem pa so pri srcu sodobne teme: od politike in mednarodnega dogajanja, družbena in filozofska vprašanja, pa vse do kulture, tehnike, poznavanja vin in gastronomije ter drugih aktualnih področij.
Perspektive je nova tedenska rubrika Primorskega dnevnika, v kateri bomo pisali in izražali svoja mnenja o najrazličnejših temah: od aktualnih zadev do zimzelenih vprašanj. Kolumnistična rubrika je zasnovana pluralno, kajti vsak kolumnist bo pri izražanju stališč neodvisen, pisal bo samostojno in prosto in le v svojem imenu. Vsak teden bo v rubriki objavljen prispevek enega kolumnista oz. kolumnistke/člana skupine, ki jih je sicer deset. Edini skupni imenovalec avtoric in avtorjev je starost in seveda strast do pisanja, razmišljanja in zanimanje ter ljubezen do sveta, ki nas obdaja.
Z uvodnim prispevkom bi radi poudarili, da skupina ni politično opredeljena, čeprav se članice in člani potencialno prepoznavamo v različnih političnih taborih, pogledih in nazorih. Ideologija danes seveda zveni nekoliko anahronistično, spomni nas na minulo stoletje, ki smo ga mi spoznali le preko učbenikov, predavanj, pripovedi, posnetkov in knjig.
Ker pa je redni bralec Primorskega dnevnika oseba, ki je to stoletje doživela na lastni koži, bi mu radi sporočili, da se ni zelo smiselno spraševati, čigavi smo, in nas soditi ter opredeljevati morda že po priimku, ki ga nosimo. Vemo, da se to večkrat dogaja tudi v naših ozkih in zaprtih zamejskih krogih. Perspektive nimajo barve: rdeči, beli, plavi, črni, mavrični. Ne hitite z opredelitvami, ampak nas raje presojajte po pisanju.
Mladi moramo biti provokativni, kar smo hoteli pojasniti že na začetku, ker smo se s temi vprašanji morali (žal) soočiti, ko smo sestavljali ekipo. Spraševali smo se namreč, kako se bo zamejska javnost odzvala in nas označila. Radi bi premostili pregrade, ki omejujejo prejšnje generacije in v katerih se mi ne prepoznavamo.
Ne vemo, kaj nas čaka in ali bo naša prihodnost svetla. Zagotovo pa svetla prihodnost ne čaka družbe, ki ne prisluhne mladim in jim ne zaupa zaslužene odgovornosti. Dobro se zavedamo, da naša mladost ni zadosten pogoj za to, da bi bilo naše pisanje vredno branja in posluha. Dejstvo pa je, da smo mi prihodnja generacija odraslih v družbi.
Ne ponujamo odgovorov, nimamo rešitev za vprašanja, ki jih bomo obravnavali. Želimo pa dokazati, da tudi mladi razmišljamo, da smo budni in prisotni. Edina konstanta vsake družbe je, paradoksalno, sprememba: vrednote, pogledi na svet, kategorije, s katerimi ga opisujemo. Vse se spreminja in je lahko vprašljivo. To bomo skušali predstaviti v Perspektivah. V tej luči lahko gledamo na Perspektive tudi kot na nov komunikacijski kanal med generacijami, ki sestavljajo našo družbo, tako s starejšimi kot našimi vrstniki. Želimo vam prijetno branje.
Diana Berté, Antje Gruden, Helena Lupinc, Sandi Paulina, Jakob Terčon, Ema Terpin, Igor Valič, Jakob Vascotto, Jadran Vecchiet, Katarina Visintin