»Nisem želela postati tolmačka, ker mi ni všeč ponavljati, kar govorijo drugi«

Intervju je bil podoben namiznoteniški tekmi: vprašanje-odgovor-vprašanje-odgovor. Hitro, jedrnato. In čim se je pogovor usmeril k osebnim temam, je Hildegard Bayer urno odbila žogo. Ali pa je pogledala hčerko Maddaleno, ki je sedela zraven, in jo vprašala: »Kaj bi ti rekla?«

Tak je bil ta intervju s Hildegard Bayer, ki se je rodila na skrajnem zahodu Nemčije in kot mlada študentka prišla v Trst. Tu je pred 40 leti ustanovila šolo za nemški jezik. Ta šola je v prejšnjih dneh odprla svoja vrata vsakomur, ki si je želel odnesti nekaj knjig.

Koliko knjig je tu?

9500.

Preseneča, da to niso samo nemške knjige.

Tu so tudi italijanske, slovenske, angleške in francoske knjige.

Zakaj ima šola za nemški jezik tudi slovenske knjige?

Ker mi jih je nekdo podaril. Kaj bi morala storiti z njimi? Jih odvreči? V šolo za nemški jezik pač to spada, saj smo v Srednji Evropi.

Se imate za Srednjeevropejko?

Sem Nemka. Tega ne morem spremeniti, ni moja krivda (se blago nasmehne).

Kje ste se rodili?

Morala bi se roditi v Aachnu, a zaradi ranjencev v drugi svetovni vojni so bile bolnišnice prepolne. Mama me je zato rodila 40 kilometrov od Aachna.

Imate kak spomin na vojni čas?

Nobenega spomina nimam. Vem pa, da smo šest tednov živeli v zaklonišču.

To je bilo verjetno takrat, ko so zavezniki z zahoda prodirali proti notranjosti Nemčije.

Da. Tik preden bi prišli zavezniki, so ljudi premeščali v Dresden, češ da je tam bolj varno. Moja mama je temu nasprotovala. Zato smo se umaknili proti severu na podeželje. Ko bi res šli v Dresden, bi bili verjetno vsi mrtvi.

Kdaj ste prišli v Trst?

Leta 1965.

Zakaj?

Razlog? O tem bi morala govoriti na dolgo. Reciva, da sem tu obiskovala visoko šolo za prevajalce in tolmače. Naj bo odgovor ta. (Pogleda hčerko in ji navrže: »Bo tako prav?«)

Če ni preosebno vprašanje: ste prišli v Trst ravno zaradi univerze ali zaradi česa drugega?

Vi lahko vprašate, kar želite, a odgovor na to vprašanje se glasi: v Trst sem prišla iz osebnih razlogov. Po diplomi sem vsekakor ostala tu ne glede na razloge, ki so me privedli sem.

Zakaj ste izbrali ravno visoko šolo za tolmače in prevajalce?

Sem diplomirana konferenčna tolmačka. A nisem si želela študirati tega. Veste zakaj? Ker mi ni všeč ponavljati, kar govorijo drugi.

Kaj drugega pa počnejo tolmači?!

Saj ... Nisem želela postati tolmačka. A takrat še ni bilo Evropske unije. Z maturo, ki sem jo opravila v Nemčiji, se nisem mogla vpisati tja, kamor sem želela. Zato sem pač morala izbrati šolo za tolmače.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.