O Slovencih zelo malo ali nič

Ne dobro in ne slabo, brez ocene. Če eno leto po volitvah poskusimo potegniti črto in narediti obračun vidimo, da so se senatorji in poslanci zelo malo ukvarjali s Slovenci in z jezikovnimi manjšinami na sploh, dejansko pa tudi malo z zakoni, saj so v glavnem namenjali pozornost vladnim dekretom in ratifikaciji mednarodnih sporazumov. In to kljub temu, da ima vladna koalicija solidno parlamentarno večino.

Parlamentarci so se največ ukvarjali z Južnimi Tirolci, a v precej manjši meri kot v preteklih letih. Za nemško in ladinsko skupnost je to dobro, ker je pokazatelj, da dejansko nimata problemov in, ko se pojavljajo, jih rešujejo v Bocnu ali v skrajnem primeru na ravni italijansko-avstrijskih meddržavnih odnosov. Dovolj, da so v senatu namignili na možnost zmanjšanja števila parlamentarcev v bocenski pokrajini, in že je bil »ogenj v strehi«. Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je takoj zagrozila, da na lokalni ravni ne bo sklenila zavezništva z Ligo, Dunaj pa je opozoril Rim na t.i. južnotirolski paket.