Ne dobro in ne slabo, brez ocene. Če eno leto po volitvah poskusimo potegniti črto in narediti obračun vidimo, da so se senatorji in poslanci zelo malo ukvarjali s Slovenci in z jezikovnimi manjšinami na sploh, dejansko pa tudi malo z zakoni, saj so v glavnem namenjali pozornost vladnim dekretom in ratifikaciji mednarodnih sporazumov. In to kljub temu, da ima vladna koalicija solidno parlamentarno večino.
Parlamentarci so se največ ukvarjali z Južnimi Tirolci, a v precej manjši meri kot v preteklih letih. Za nemško in ladinsko skupnost je to dobro, ker je pokazatelj, da dejansko nimata problemov in, ko se pojavljajo, jih rešujejo v Bocnu ali v skrajnem primeru na ravni italijansko-avstrijskih meddržavnih odnosov. Dovolj, da so v senatu namignili na možnost zmanjšanja števila parlamentarcev v bocenski pokrajini, in že je bil »ogenj v strehi«. Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je takoj zagrozila, da na lokalni ravni ne bo sklenila zavezništva z Ligo, Dunaj pa je opozoril Rim na t.i. južnotirolski paket.