O strahu pred umetno inteligenco

Po dolgem času se je umetna inteligenca znova znašla na tapeti. Strahove o tem, da naj bi stroji, če ne celo roboti, prevzeli oblast nad človeštvom je podžgalo odprto pismo skupine strokovnjakov in direktorjev globalnih velikanov, ki so ta teden pozvali k šestmesečnemu premoru razvoja sistemov umetne inteligence. Prvi mož Tesle Elon Musk, soustanovitelj Appla Steve Wozniak in več kot tisoč podpisnikov predlagajo, naj se doreče varnostne standarde, kajti v nasprotnem primeru se napoveduje »veliko tveganje za družbo in človeštvo«.

Zapis je nastal po napovedi objave sistema GPT-4 podjetja OpenAI, ki naj bi bil veliko zmogljivejši od trenutno zelo popularnega ChatGPT. Laična javnost je zagnala pravo paniko in v isti koš strpala vse tehnologije umetne inteligence, od katere pa imamo že nekaj desetletij velike koristi v našem vsakdanjem življenju, še zlasti pa v gospodarstvu in zdravstvu. Posledično smo dobili tehnološki bavbav, ki bo še okrepil strah v ljudeh, ki se ne spoznajo na računalniško znanost – se pravi pri večini.

Današnja odločitev italijanskega varuha osebnih podatkov o blokadi sistema ChatGPT je bila zato sprejeta z naklonjenostjo. Po vsej državi lahko zdaj pričakujemo zaustavitev delovanja priljubljenega izdelka družbe OpenAi, ki z enostavnim ukazom v le nekaj sekundah sestavi poezijo ali bolj zahteven esej, reši kompleksni matematični problem ali z nami pokramlja, ko nam je dolgčas ali ko nas kaj zanima.

Razlog za drastičen ukrep je domnevna kršitev varstva osebnih podatkov uporabnikov in nepreverjanje njihove starosti.

Ali je strah pred umetno inteligenco sploh upravičen? In zakaj je ChatGPT najbolj vroča tema tega trenutka?

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.