Ob nesreči prijatelja je odkril svet dobrodelnosti

Tržačan Davide Monticolo je, sodeč po videzu in dejanjih, velikan dobrega srca. Po hudi prometni nesreči, v kateri je bil vpleten njegov prijatelj in nekdanji soigralec v košarkarskih klubih, je konec leta 2015 dal pobudo za ustanovitev društva Un canestro per te (Koš za tebe), ki pomaga invalidom in bolnikom. Pogovor z nekdanjim centrom, ki je igral tudi za Bor, je potekal v prostorih, v katere se seli njegovo gradbeno podjetje.

Dovolite blago provokacijo: kolikokrat so vas izključili na košarkarskih tekmah? Kaj ima to opraviti z intervjujem? Nekajkrat, a ne po moji krivdi (se zasmeje).

Na igrišču niste bili angelček, kajne?Ma, zakaj sprašujete? Bil sem živahen, recimo ... Ja, živahen ...

Ta kontrast med vami na igrišču in vami, ki se posvečate dobrodelnosti, je zanimiv.Naj ne izpade, kot da sem bil na igrišču neke vrste pošast. Nekajkrat sem ugovarjal sodnikom, a ni bilo tako hudo. Košarka ima svojo dinamiko, življenje izven igrišča, tisto pravo življenje, pa poteka drugače. Ko sem nenadoma spoznal težave, ki lahko doletijo človeka, sem odkril ta krasni svet dobrodelnosti, ki daje neverjetna zadoščenja. Odtlej nisem odnehal.

Zgodba je znana. Bili ste v Lignanu, kjer ste zaključevali dopust, in prejeli klic, da je bil vaš prijatelj in dolgoletni soigralec Dario vpleten v hudo prometno nesrečo.Da. Stekel sem v bolnišnico v Videm, kamor so ga pripeljali s helikopterjem. Rekli so mi, da so ga za las, zadnji trenutek, izvlekli smrti. Takrat so se začela odpirati razna vprašanja, ki se tičejo njega oziroma ki zadevajo vse nas.

Konkretno?Ko te izpustijo iz bolnice, te nihče ne vpraša, kje živiš, s kom živiš, kako boš živel. No, morda država nekako že pomaga, a mi smo se takoj aktivirali.

Kako?Dariu smo prestrukturirali hišo, jo prilagodili njegovim novim potrebam, prenovili kopalnico, postavili klančine, dvigalo, mu kupili nov, primeren avto ...

Celoten intervju si lahko preberete v današnem (nedeljskem) Primorskem dnevniku