Prijava
Na dan sprejetja zaščitnega zakona se je uredništvo Primorskega dnevnika pošteno nadelalo
Dark Theme
Parlamentarni postopek zakona štev. 38 z dne 23. februarja 2001 z določili za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini je trajal štiri leta (od 1998 do 2001), prizadevanja za uzakonitev manjšinskih pravic pa segajo v prva povojna leta. Še pred uveljavitvijo Pariške mirovne pogodbe so namreč Slovenci na Goriškem 21. maja 1947 poslali predsedniku italijanske vlade Alcideju De Gasperiju spomenico. V njej so zahtevali sprejetje posebnega statuta, ki bi opredeljeval pravice Slovencev, ki bodo po podpisu mirovnega sporazuma ostali v Italiji. To so takrat bili Slovenci v goriški in videmski pokrajini, medtem ko so bili Slovenci na Tržaškem do leta 1954 v Tržaškem svobodnem ozemlju.
Diplomat in velik poznavalec slovensko-italijanskih odnosov ter manjšinskih vprašanj Jože Šušmelj je preštel, da je bilo od leta 1970 do leta 1998 v italijanskem parlamentu vloženih kar 52 zaščitnih predlogov. Ker so jih v glavnem predložili takratni opozicijski stranki (komunisti in socialisti), ti predlogi sploh niso doživeli obravnave. To dokazuje, da je bilo pravno varstvo slovenske narodne skupnosti v brk ustavnim načelom in mednarodnim obvezam Italije izključno stvar politične volje in nič drugega.
Zajamčeno zastopstvo
Junija 1949 je predsednik De Gasperi prejel dve spomenici slovenskih organizacij iz Gorice: Slovenske demokratične zveze (SDZ), predhodnice stranke Slovenska skupnost (SSk), in Demokratične fronte Slovencev (DFS), ki se je nato razvila v Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ). Čeprav sta bili organizaciji politično različno usmerjeni, so si bile nekatere njune zahteve po zaščiti manjšine zelo podobne.
Zanimivo je, da sta obe spomenici med drugim zahtevali zajamčeno predstavništvo Slovencev ne samo v parlamentu, temveč tudi v dvojezičnih občinah in pokrajinah. DFS je tudi zahtevala pravico do izobešanja slovenske zastave in drugih slovenskih simbolov, SDZ pa enakost pravic za vstop v vse javne službe. Spomenici, ki sta izpostavili potrebo po celovitem zaščitnem zakonu, nista bili deležni odziva.
FJK velika zamujena priložnost
Veliko zamujeno priložnost predstavlja ustanovitev Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V njenem statutu iz leta 1963 je vključeno le ohlapno in splošno določilo o enakopravnosti jezikovnih manjšin, ki velja še danes. Novoustanovljena dežela je tako ostala brez dejanskih pristojnosti na področju zaščite jezikovnih manjšin, podobne tistim, ki jih imata Dolina Aosta in Trentinska - Južna Tirolska.
Leta 1974 je bila v Trstu zelo odmevna mednarodna manjšinska konferenca, nato sta Italija in Jugoslavija v Osimu v Markah podpisali sporazum, ki je dokončno zakoličil mejo med državama in postavil temelje za njune odnose. Če izvzamemo burna tržaška dogajanja, je Osimski sporazum prispeval, da je Rim začel drugače gledati na slovensko manjšino, kar pa ni privedlo do premika na področju zakonske zaščite.
Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku)
