Odprto morje ne bo več tako nezaščiteno

Po desetletju pogajanj in 38-urnem maratonskem zasedanju, ki se je zvrstilo po dvotedenskih intenzivnih pogovorih, so se države članice ZN v noči na nedeljo končno dogovorile o besedilu prve mednarodne pogodbe o zaščiti svetovnih oceanov, pomembnega, krhkega, doslej pa tudi premalo zaščitenega naravnega bogastva, ki pokriva skoraj polovico planeta. V skladu z dogovorom, ki ga ni več mogoče bistveno spremeniti, naj bi med drugim zaščitili 30 odstotkov svetovnih morij do leta 2030, kot so se svetovne vlade decembra dogovorile v Montrealu.

»Ladja je dosegla obalo,» je na sedežu ZN v New Yorku ob glasnem in dolgem aplavzu delegatov sporočila predsedujoča konferenci, ambasadorka ZN za oceane Rena Lee, ki je tudi napovedala, da bo sporazum uradno sprejet, ko ga bodo preverili pravniki in ko bo preveden v šest uradnih jezikov Združenih narodov. Natančno besedilo sporazuma ni bilo takoj objavljeno, vendar so ga aktivisti po dolgih letih razprav že pozdravili kot prelomnega za zaščito biotske raznovrstnosti.

Zadnji mednarodni sporazum o varstvu oceanov, Konvencija ZN o pomorskem pravu, je bil podpisan pred več kot 40 leti, leta 1982. Ta sporazum je vzpostavil območje, imenovano odprto morje - mednarodne vode, kjer imajo vse države pravico do ribolova, plovbe in raziskav - vendar je zaščitenih le malo več kot en odstotek teh voda. Morsko življenje zunaj teh zaščitenih območij je vse bolj ogroženo zaradi podnebnih sprememb, prekomernega ribolova in ladijskega prometa.

Kjer je vse dovoljeno

»Po 200 navtičnih miljah od obale, znotraj katerih države lahko razglasijo izključne ekonomske cone, se začne odprto morje, za katerega bi lahko rekli, da je vsakogaršnje ali bolje - nikogaršnje ozemlje,» pove Simone Libralato, raziskovalec na Inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS).

»Odprto morje je največje območje ilegalnosti, kar jih obstaja,» se strinja morski biolog Vinko Bandelj, prav tako raziskovalec pri OGS, »tu se brez vsakega nadzora dogajajo stvari, kot so suženjstvo, krivolov in seveda onesnaževanje.« Raziskovalca OGS seveda pozdravljata doseženi dogovor, pri tem pa v isti sapi dodata, da bo, kot vselej, šele čas pokazal, če in koliko je ukrep učinkoval.

Kratkoročnih učinkov ni smiselno pričakovati, meni Bandelj. »Še v razmeroma majhnem Sredozemskem morju se je nemogoče zmeniti glede določenih pristojnosti, recimo za reševanje migrantov. Kaj šele za tako velika območja, kot je odprto morje,» razmišlja. Bandelj sicer podpira vsak ukrep, ki gre v smeri varstva okolja, upa pa, da bo doseženi dogovor, ki ga bo za to, da bodo besede postale meso, moralo ratificirati zadosti držav članic ZN, tudi spodbudil raziskovanje oceanov, ki so v veliki meri še zaviti v skrivnostnost.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.