Otroci in internet

Od kar smo pred približno desetletjem svoje telefone povezali z internetom in so se po domovih pojavile tablice, so otroci začeli rasti v neposrednem in tesnem stiku z medmrežjem. Sprememba se je zgodila zelo hitro, saj so mobilne naprave izrazito prijazne do uporabnika brez računalniškega znanja in aplikacije delujejo zelo intuitivno tudi pri najmlajših. Takoj je bilo torej jasno, kaj moramo pritisniti, da se sproži ... zabava. Tako internet kot sam splet je postal za otroke neskončen vir zabavnih in zasvajajočih dražljajev, s hitro premikajočim se dogajanjem v obliki risank ali drugih posnetkov, glasbe in zvočnih efektov ter močnimi barvami. Skratka, čisti adrenalin. Če pa so pred tem otroci v trenutkih brezdelja razvijali domišljijo in ustvarjalnost, se danes prepuščajo pasivnemu vodenju naprav in to je z vidika razvoja najmlajših zelo škodljivo. Hkrati pa internet odpira vrata v sicer razburljive svetove, ki pa jih starši ne poznajo in pogosto ne znajo nadzirati. K sreči pa je načinov za omejevanje neprijetnih izkušenj zelo veliko.

Dober zgled in pravila za različne starostI

Internetno vzgojo bi morali že zdavnaj uvrstiti v vse programe računalniškega opismenjevanja, vendar dobro vemo, v kako velikem zaostanku smo na tem področju. Ker pa se kakršna oblika vzgoje začne doma, je odgovornost tudi v tem primeru najprej na ramenih staršev. Ti morajo določiti, kdaj je čas za izposojo in kdaj za nakup telefona otroku, predvsem pa do česa bo lahko otrok dostopal, kdaj in kje. Ključna so torej pravila igre, ki morajo biti jasna in razumljiva.

Priporočljivo je, da otroci do tretjega leta sploh nimajo stika z napravami z zasloni, saj v tem obdobju poteka intenziven razvoj možganov, globinske zaznave in vida. Je pa to tudi to čas, ko otroci posnemajo svoje starše. Pravila naj zato veljajo za vse: ko smo skupaj – pri mizi, na kavču, medtem ko skupaj igramo ali smo na sprehodu, telefonov in tablic ne uporabljamo.

Predšolski otroci do šestega leta lahko v programih za igro in učenje najdejo dodatno motivacijo, starši pa pomoč pri izvedbi didaktičnih aktivnosti. Skupaj lahko na glas berete, poslušate pravljice in ponavljate besede. Spletnih vsebin na to temo je na pretek.

Z vstopom otrok v osnovno šolo pa pride čas za nastavitev programov za filtriranje vsebin (t. i. starševski filter), da ne bi mladi uporabniki naleteli na nasilne ali spolne vsebine. In ko otroci pridobijo sposobnost branja in pisanja, je čas za nov dogovor o rabi interneta, ki mora ostati izobraževalni pripomoček in eden od virov sprostitve, nikakor pa ne sme nadomestiti vseh ostalih kratkočasnih in rekreacijskih aktivnosti.

V nadaljevanju bomo našteli nekaj splošnih pravil, ki jih je smiselno uvesti:

– računalnik naj bo v skupnem prostoru, kjer lahko otroci sami odkrivajo tehnologijo, hkrati pa ostajajo pod nadzorom staršev;

– določite dnevno ali tedensko količino ur, ki jih lahko otroci preživijo na internetu; možen je tudi avtomatski izklop domače brezžične povezave;

– pogovor o videnih vsebinah naj bo sproščen, vsak naj pove, kaj mu je bilo tisti dan všeč in kaj ga je zmotilo na spletu;

– otroci naj na internetu nikoli ne objavljajo svojega imena, naslova, šole, ki jo obiskujejo, in drugih osebnih informacij;

– nastavite programe, ki shranjujejo spletne strani, ki jih je obiskal otrok, in onemogočajo dostop do neprimernih spletnih strani;

– poskrbite, da bo otrok v primeru, da naleti na neprimerno vsebino, ali še huje, nadlegovalca, to nemudoma povedal;

– otroka spodbujajte k primernemu vedenju: naj bo pri spletnem pisanju prijazen in spoštljiv, naj ne spodbuja sovražnega govora ali v njem celo sodeluje.

Če opazite, da otrok postaja zasvojen z internetom, mu nemudoma onemogočite dostop do vseh naprav in se z njim pogovorite. Še prej pa je pomembno, da starši pometete pred svojim pragom in ugotovite, ali ni morda te razvade prevzel ravno od vas.