Potres pospešil sodelovanje med FJK in Slovenijo

Dežela nima formalnih pristojnosti v zunanji politiki, za katero je zadolžena država, Furlanija Julijska krajina pa je imela in ima vseeno pomembno vlogo v odnosih s Slovenijo. Medtem ko je v času po prvih deželnih volitvah leta 1964 med FJK in Slovenijo v sklopu tedanje Jugoslavije prevladovalo medsebojno nezaupanje, je do zasuka prišlo v sedemdesetih letih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo delovne skupnosti Alpe-Jadran.

Strahovit potres je maja in nato še septembra leta 1976 prizadel Furlanijo, Benečijo in Karnijo. To je bila velika tragedija, ki je solidarnostno povezala našo deželo in Slovenijo, za Beneško Slovenijo pa pomenila kulturni in gospodarski preporod. Slovenija je zelo pomagala pri obnovi Benečije, ustvarile so se prijateljske vezi med Slovenci na Videmskem in v Posočju.

V odnosih med FJK in Slovenijo so se s časom stvari razvile v pravo smer. Okrepili so se politični, gospodarski in institucionalni odnosi, ni pa bilo tistega vsebinskega preboja, ki so ga ljudje ob meji pričakovali. Ni ga bilo z desnosredinskim odborom Renza Tonda in tudi ne z njegovim naslednikom Riccardom Illyjem, ki je izkazoval večjo odprtost do slovenske manjšine, kot do Slovenije.

Deželni odbor Debore Serracchiani je močno pospešil sodelovanje s Slovenijo, za katerega si je predsednica prislužila tudi slovensko državno odlikovanje.