Rezijanske pravljice imajo zgodovinsko osnovo

Dolina Rezije je bila poseljena že med 3. in 7. stoletjem. To dokazujejo rezultati izkopavanja na arheološkem najdišču Ta-na rado nad vasjo Solbica, kjer so v Muzeju rezijanskih ljudi v soboto po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili tamkajšnje najdbe, pri čemer se je dogodka udeležil tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič.

Vsa arheološka dela so potekala v sodelovanju in s podporo Nacionalnega arheološkega muzeja v Čedadu in Nadzorništva za arheologijo, spomeniško varstvo in krajino Furlanije - Julijske krajine, izkopavanja pa so predstavljala tudi velik logistični izziv, saj je teren težko dostopen in so morali stroje prevažati s helikopterjem.

Pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu med drugim poudarjajo, da so se strokovnjaki pri domnevi o možni poselitvi območja oprli na rezijanske pravljice, ki so si jih domačini radi pripovedovali, številne je kasneje zapisal Milko Matičetov. Za nekatere so domačini govorili, da imajo osnovo v resničnih dogodkih. To je veljalo tudi za pravljico Pravico ta Ta-na rado, kjer naj bi nekoč živel gospod, imenovan Knez. Pravljica je govorila prav o vrhu gore, ki se je kasneje izkazal za arheološko najdišče.

Državni sekretar Valentinčič je v svojem nagovoru poudaril, da je zgodovina zelo pomembna, saj nas opredeljuje, kdo smo, zato jo moramo poznati. Za Rezijo, ki je pravi kulturni biser, arheološke najdbe tudi pomenijo veliko priložnost za turistični razvoj, ki bo mladim omogočal, da bodo ostali v dolini in si tam ustvarili življenje, je še dejal.