Torek, 11 avgust 2020
Iskanje

Slovenci, ki so šli na fojbo

Zgodovinski pregled (pol)uradnih obiskov spomenika v Bazovici

8. jul. 2020 | 18:46
Dark Theme

»Cvetje bomo polagali samo pred partizanske spomenike« je bil naslov članka, ki ga je Primorski dnevnik objavil 8. avgusta 1989. Novinar je kritično komentiral obisk delegacije Komunistične partije Italije (KPI) na spomeniku pri bazovskem šohtu - fojbi. V delegaciji je bil tudi Slovenec, takratni senator Stojan Spetič.

Zgodilo se je 6. avgusta 1989 ob 44. obletnici ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo. Delegacija KPI je obiskala nekdanje fašistično taborišče na Rabu, Rižarno v Trstu in fojbo. »To ni bil moj obisk. Takratni sekretar mladinske organizacije Gianni Cuperlo si je omislil nek mirovniški pohod, da bi obsodil vsako obliko nasilja. Spremljala sva ga jaz in takratni sekretar KPI v Trstu Nico Costa. Začeli smo na Rabu. Šli smo tudi mimo Lipe nad Reko, nato na fojbo in kot zadnje v Rižarno. Če bi takrat vedel, kaj je ozadje obiska, ne bi šel,« se po 31 letih spominja Spetič.

Po njegovem mnenju so nekateri - omenja Stelia Spadara - takrat začeli tlakovati pot zgodovinskemu revizionizmu, kar je postalo še lažje po razpadu KPI. Tudi takrat je tako kot danes menil, da bi bilo treba jašek pri Bazovici raziskati. Navzočnost na fojbi pa je drago plačal. Otroka sta takrat prejemala grožnje, njegove politične kariere, pravi, je bilo konec.

Pet let kasneje, 31. oktobra 1994, so fojbo obiskali trije Slovenci. A njihov obisk je minil brez odzivov. »Prvo skupno polaganje vencev k spomenikom« je bil naslov na prvi strani Primorskega dnevnika. Svet je bil povsem drugačen, padel je berlinski zid, Jugoslavija se je zrušila, Slovenija je že začela izpolnjevati pogoje za priključitev Evropski uniji. Trst je vodila levosredinska uprava.

To je bil politični okvir, v katerem se je začela tradicija skupnega obiska več spomenikov ob dnevu spomina na mrtve. V delegaciji so župani Trsta in okoliških občin. Venec položijo tudi na fojbi in pri spomeniku bazoviškim junakom. V tisti prvi delegaciji leta 1994 so bili tudi trije slovenski župani Doline, Zgonika in Repentabra Marino Pečenik, Tamara Blažina in Aleksij Križman.

Na fojbo je hodil tudi Miloš Budin, ki je bil senator med letoma 2001-2006 in nato dve leti državni sekretar na ministrstvu za zunanjo trgovino. To so bila leta, ko se je zvrstilo več simbolnih obiskov. 12. aprila 2002 so neznanci pomazali spomenik na fojbi, zato so ga naslednjega dne obiskali tudi levosredinski politiki, med njimi Budin in župan Zgonika Mirko Sardoč.

Začetek tretjega tisočletja so sicer zaznamovala neuradna in neuspešna pogajanja med državama o skupnem simbolnem obisku predsednikov Italije in Slovenije pri dveh spomenikih v Bazovici.

Tudi sedanja slovenska parlamentarka v Rimu Tatjana Rojc se je udeležila uradnih prireditev na šohtu. Letošnjo slovesnost v Bazovici 10. februarja je sicer protestno zapustila med govorom senatorja Maurizia Gasparrija. Dejala je, da si je desnica prisvojila spominski prostor v Bazovici in dan spomina zlorablja z neprimerno propagando.

Podrobno v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kako boste potovali letos poleti:

3. jul. 2020 | 18:38
Z avtomobilom
Z motorjem
Z avtobusom
Z vlakom
Z letalom
Z ladjo
Peš
Ne bom potoval/a
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo