Nedelja, 21 julij 2024
Iskanje

Slovenija tudi uradno članica Varnostnega sveta

Danes se je začel mandat petih novih članic za obdobje 2024-2025, med katerimi je tudi Slovenija

2. jan. 2024 | 20:03
Dark Theme

Na sedežu ZN v New Yorku je danes potekala slovesna postavitev zastav ob nastopu mandata petih novih članic Varnostnega sveta (VS) ZN za obdobje 2024-2025, med katerimi je tudi Slovenija. Veleposlanik Samuel Žbogar je v nagovoru ob dogodku med drugim poudaril, da bo delo slovenske misije v Varnostnem svetu vodila zunanja politika miru.

Poleg slovenske so postavili še zastave Alžirije, Gvajane, Južne Koreje in Sierra Leoneja. Te države je Generalna skupščina ZN junija lani izvolila za mandat v obdobju 2024-2025 in vsak od veleposlanikov je imel najprej krajši govor, nato pa je odnesel in postavil zastavo svoje države na predvideno mesto.

Stalni predstavnik Slovenije v ZN je veleposlanik Boštjan Malovrh, Slovenija pa ima za delo v VS posebnega predstavnika veleposlanika Samuela Žbogarja. Ta je v govoru na slovesnosti poudaril, da bodo delo Slovenije v VS vodili Ustanovna listina ZN, mednarodno pravo, slovenska ustava in zunanja politika miru.

Dejal je, da Slovenija verjame, da je multilateralni sistem, katerega jedro so ZN, edini način za reševanje številnih kriz. "Čeprav nismo naivni in razumemo, da Varnostni svet odseva trenutno stanje svetovnih zadev, pa obenem verjamemo, da je lahko sila za mir in stabilnost," je dejal.

Slovenija bo delovala kot sila dobrega, ostala zavezana gradnji zaupanja in bo zastopala globalno zavest, je zagotovil ter dodal, da bo Slovenija pri iskanju miru in zaščiti civilistov sodelovala z vsemi članicami ZN ter generalnim sekretarjem ZN, mirovnimi silami, humanitarnimi delavci, agencijami ZN, skratka z vsemi.

Dodal je, da Slovenija med svojim mandatom želi več poudarka na preprečevanju spopadov, zaščiti civilistov, pravicah žensk, podnebni in vodni varnosti.

Govor je sklenil v slovenskem jeziku in dejal, da nove države vstopajo v Varnostni svet v trenutku krize njegove kredibilnosti. Kriza je posledica nezmožnosti zaščite civilnega prebivalstva v oboroženih spopadih, kot so tisti, ki potekajo v Gazi, Sudanu in Ukrajini.

"V Varnostnem svetu bomo delovali odgovorno in s ciljem pomagati iskati rešitve za številne krize. Verjamem, da nas bo članstvo navdalo samozavestjo, kot nas je izvolitev 6. junija s ponosom," je napovedal.

Mandat v VS Slovenija začenja v času francoskega predsedovanja. Države članice predsedujejo po abecednem vrstnem redu za en mesec, pri čemer so odgovorne za mesečni program dela, vodenje zasedanj, sprejemanje resolucij, izjav in sporočil za javnost. Slovenija bo Varnostnemu svetu ZN predsedovala septembra.

Pred slovesnostjo z zastavami se je Slovenija zjutraj v Varnostnem svetu udeležila svoje prve seje v mandatu, ki je bila namenjena predstavitvi francoskega programa dela.

Francija namerava januarja dati poseben poudarek položaju na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, Zahodni Afriki in Sahelu. Skupaj z evropskima članicama Slovenijo in Malto bo zagovarjala stališča EU glede vprašanj na dnevnem redu, namerava pa tudi zagotoviti nastope predstavnikov organizacij civilne družbe in žensk.

Najpomembnejšo vlogo ima pet stalnih članic - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija -, ki imajo pravico do veta, v letošnjem letu pa bodo v Varnostnem svetu poleg lani izvoljenih držav še Japonska, Švica, Malta, Mozambik in Ekvador.

Slovenija je tokrat drugič članica VS ZN. Prvič je bila v obdobju 1998-1999.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava