Petek, 15 november 2019
Iskanje

»Slovenščina danes ni ogrožena, še najmanj jo bomo ogrozile univerze«

Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik

1. jul. 2019 | 8:37
Dark Theme

Skupina 28 rednih, izrednih in dopisnih članic in članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je pred kratkim na slovensko vlado, Državni zbor in ustavno sodišče ter na javnost naslovilo protestno izjavo, v kateri izražajo skrb v zvezi z zanemarjanjem in zakonsko določeno skrbjo za slovenski jezik. Njihova kritika se med drugim dotika tudi uprav slovenskih univerz, ki da »s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik«. Da s tem ni nič narobe, če gre za tuje študente, nesprejemljivo pa je, če gre za slovenske, dodajajo.

V tej luči smo se za pojasnila in mnenje obrnili na Danila Zavrtanika, rektorja Univerze v Novi Gorici, kjer študira okoli 400 študentov, od teh pa 40 odstotkov prihaja iz tujine.

Menite, da je kritika članov SAZU upravičena?

Menim, da je takšna kritika odveč. Naj pa najprej poudarim, da gre za stališče zgolj dela akademikov SAZU. Kolikor je meni znano, borbe glede rabe slovenščine znotraj SAZU niso usklajene. Takšnega parcialnega mnenja ne bi niti komentiral, saj gre skoraj za individualno mnenje, do katerega pač ima vsakdo pravico.

Kakšno stališče ima do tega vprašanja rektorska konferenca, kateri predsedujete?

Vsi se trudimo poiskati ravnovesje med odprtostjo univerz, kar zahteva seveda tudi rabo drugih tujih jezikov, predvsem pa angleščine, in med skrbjo za slovenščino, da ne bi s svojim početjem našemu jeziku škodili. Morda je prav na Univerzi v Novi Gorici iskanje tega ravnovesja še bolj občutljivo, saj imamo veliko tujih študentov in moramo še bolj paziti na to.

Kako konkretno je z rabo slovenščine oz. angleščine na Univerzi v Novi Gorici?

Naše izkušnje kažejo, glede na to, da pri pedagoškem procesu uporabljamo oba tuja jezika, da slovenščina zaradi tega ni čisto nič na škodi. Sicer pa pri nas zelo lepo skrbimo za slovenščino, med drugim imamo tudi študij slovenistike. Veliko bolj kot občasna uporaba angleščine na univerzi me skrbi dejstvo, da se na študij slovenistike v Sloveniji mladi ne vpisujejo več. Ta študij ponujamo mi, Univerza na Primorskem ter Univerzi v Ljubljani in Mariboru – toda vsi skupaj na leto ne vpišemo več kot dvajset študentov na ta program. To se dogaja že leta, in to me skrbi. Da pa do tega prihaja, ne gre iskati krivca na univerzah, ampak kje drugje. To se mi zdi veliko bolj kritično, kot pa občasna raba tujih jezikov na univerzi. Najlažje je kritizirati, ne pa iskati rešitev za konkretne probleme. Moje osebno mnenje je, da slovenščina danes ni ogrožena, še najmanj jo bomo ogrozile univerze.

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Menite, da bi v slovenskem parlamentu moral sedeti predstavnik zamejskih Slovencev?

17. okt. 2019 | 16:45
Da, izvolijo pa naj ga le zamejski Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo
Da, volilno pravico pa naj dobijo vsi zamejski Slovenci, ki na konzulatih ali veleposlaništvih izjavijo, da pripadajo slovenskemu narodu
Lepo bi bilo, a je predlog neizvedljiv
Ne, ker je prav, da so poslanci samo slovenski državljani, ki v Sloveniji plačujejo davke
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo