Sodoben in svež dnevnik, ki ohranja vez s tradicijo

V poštne nabiralnike in trafike je danes prispela povsem prenovljena številka Primorskega dnevnika. Razlika s prejšnjimi je tako zelo očitna, da današnje izdaje ni treba v celoti prebrati in niti prelistati, da bi ugotovili, koliko sprememb prinaša. Le z bežnim pogledom na naslovnico namreč dojamemo, da bo naš časopis odslej popolnoma drugačen.

Nova pa ni le grafična podoba dnevnika, nov je celoten koncept oblikovanja in postavitve vsebin, ki sledi tako sodobnim novinarskim trendom kot spremenjenim bralnim navadam vseh nas. Korenita prenova časopisa prihaja trideset let po podobnem radikalnem podvigu iz leta 1992 in petnajst let po oblikovni in tehnični osvežitvi, ki je zadnja leta že težko dohajala današnjo v celoti digitalizirano novičarsko produkcijo.

Izdelek, ki ga v tiskani ali elektronski različici držite v rokah, je nastajal poldrugo leto. Toliko časa je minilo od prvega stika s studiem Wenceslau News Design iz Barcelone, ki oblikuje in razvija založniške projekte ter uredniške strategije zlasti tiskanih dnevnikov. Dinamičen tim oblikovalcev in računalniških strokovnjakov si je takoj na začetku zadal jasen cilj: ustvariti nov, svež in dinamičen časopis, ki naj sočasno ohranja identiteto in tradicijo 77 let starega dnevnika.

Po letu dni intenzivnega sodelovanja z uredništvom, nebroju pogovorov in usklajevanj, desetinam zavrnjenih in seveda tudi sprejetih rešitev, je delo zaključeno in Primorski dnevnik je s prepoznavno modro silhueto galeba na prvi strani pripravljen na novo poglavje.

BOLJŠA ORIENTACIJA PO STRANEH

Najbolj očitna sprememba je drugačen izgled strani: čisto vse so barvne (kar smo sicer v pričakovanju na 1. december skupaj z novim formatom uvedli že pred dvema mesecema), vsebinski sklopi imajo po novem svojo barvo (aktualne vsebine in poročanje na kroniki so modre, kultura je rdeča, šport zelen, rubrike pa sivo-modre), za lažjo orientacijo po časopisu pa so na vrhu strani elegantno zapisana imena omenjenih sklopov.

Članke dopolnjujejo različni elementi, kot so nadnaslovi, podnaslovi, izpostavljeni citati ali številke, okvirčki z dopolnitvami obravnavane teme in drugi, včasih tudi drobni dodatki, katerih namen je olajšati branje daljših besedil. V času dominacije vizualnih učinkov, ko pomemben del sporočanja na medmrežju poteka v obliki podob, so tovrstni grafični elementi in večje fotografije nepogrešljivi tudi v tiskanih medijih.

NOVA ORGANIZACIJA NOVIC

V svetu grafičnega oblikovanja postavitev posameznih elementov ni nikoli naključna – vedno ima točno določen cilj. S postavitvijo pike na dnu člankov se tako delo uredništva še ne zaključi, saj morajo uredniki novice postaviti na pravo mesto, da bodo bralke in bralci razumeli, katere so po naši presoji bolj pomembne, kaj je z njimi povezano in katere vesti so bolj obrobne. Z novo strukturo strani je to doslej pogosto tudi nehvaležno delo precej olajšano, saj se vsebine pojavljajo na način, da se oko samo znajde in prepozna najpomembnejše poudarke.

Vsaka stran se zato začne z daljšim člankom, ki prinaša glavno novico in na katerega opozori velik naslov, zapisan z drugačnimi črkami. Branje nato poteka z leve proti desni in diagonalno navzdol in prav takšno je sosledje branja, ki ga predlaga uredništvo. Z novo impaginacijo se krajše novice ne bodo več izgubile v gosto zapolnjenih straneh, ampak bodo imele svoje vidno mesto, kajti kljub oklestenemu številu znakov prinašajo pomembne informacije, ki jih v splošni poplavi najrazličnejših novic ne gre zamuditi.