»Tapravi« idrijski žlikrofi

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temvečza elektronski ponatis kulinaričega kotiča, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočlnost, spletna objava pa omogoč hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domač kuhinje.

Dobro branje!

»Tapravi« idrijski žlikrofi

Pred tednom dni sem prebral novico, da je evropska komisija na seznam zajamčenih tradicionalnih posebnosti kmetijskih proizvodov in živil dodala tudi idrijske žlikrofe.

»Zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) so imena kmetijskih proizvodov ali živil, ki se proizvajajo z uporabo tradicionalnih surovin ali tradicionalnih metod proizvodnje ali pa imajo tradicionalno sestavo. Shema zajema kmetijske proizvode za prehrano ljudi in vrsto živil, kot so pivo, slaščice, testenine, vnaprej kuhani obroki, juhe, sladoledi in sorbeti. Od uvedbe leta 1992 je bilo registriranih samo 20 imen ZTP. Okoli 30 imen proizvodov pa je v postopku registracije. Tudi če bodo vsa ta imena registrirana, je število zelo nizko. Malo registriranih imen je gospodarsko pomembnih.« Do tu spletna stran Evropske komisije, a poglejmo, kateri je recept za »taprave« idrijske žlikrofe. Kaj so, je menda vsem znano: gre za nadevane testenine, ki jih lahko poljubno zabelimo (z ocvirki, maslom, različnimi mesnimi ali zelenjavnimi omakami).

Potrebujemo:

za testo:

300 g bele moke

1-2 jajci, olje

vodo ali mleko po potrebi

za nadev:

500 g krompirja

do 50 g ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine

do 50 g čebule

začimbe: drobnjak, črni poper, sol, majaron

Iz moke, jajc in tekočine zamesimo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Gnetemo ga tako dolgo, da postane prožno in se ne prijemlje rok in deske. Če ga prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ki ga po površini premažemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši in pustimo počivati vsaj pol ure.

Skuhamo krompir in ga še toplega pretlačimo, dodamo mu na maščobi (zaseki, ocvirkovi masti) prepraženo čebulo in primešamo dišavnice: drobnjak, črni poper, sol, majaron. Dobro premešamo, da dobimo gladko zmes, ki pa ne sme biti niti drobljiva, niti premehka. Iz nadeva oblikujemo kroglice premera 1 do 1,5 cm.

Spočito testo razvaljamo na debelino 1-2 mm, na testo pa polagamo kroglice nadeva na razdalji približno enega prsta. Testo zavihamo in ga med kroglicami stisnemo, da se sprimejo in dobimo nekakšna ušesca. Vsak zavitek pritisnemo z roko in z ročajem kuhalnice naredimo zgoraj in ob straneh vdolbinico, tako da dobijo žlikrofi značilno obliko klobuka. Dovoljene mere so 3 cm v dolžino in 2 cm v višino (višina je merjena na sredini žlikrofa, na robovih so žlikrofi malo višji) - pikolovstvo je namreč ena od značilnosti Evropske komisije. Če pa bo žlikrof malo večji ali manjši, bo pač malo bolj domač, zato pa nič manj slasten. Žlikrofe stresemo v slan krop, pomešamo in pokrijemo. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamemo jih iz kropa in takoj serviramo. Zabelimo jih, kot rečeno, z ocvirki, maslom, različnimi mesnimi ali zelenjavnimi omakami.

Dober tek!

Ivan Fischer