Uprite se digitalnemu nasilju (za otroke in mladino)

V zadnjem letu in pol smo poleg zaprtij doživeli tudi kar nekaj vrnitev v šole in k športnim, glasbenim, kulturnim ter drugim dejavnostim. Vsako ponovno srečanje z vrstniki je bilo za večino otrok in najstnikov mali praznik – za večino, ne pa za vse, saj se vrnitve v različne socialne kroge marsikdo sploh ni veselil in niti želel. V tem starostnem obdobju je namreč v navidezno brezskrbnih in zabavnih trenutkih tudi veliko zbadanja in norčevanja, od tu pa je korak do vrstniškega nasilja zelo kratek in žal tudi pogost. Kot smo zapisali prejšnji teden, so številke v primeru digitalnega nasilja zelo zgovorne: po podatkih omrežja Indifesa je kar 68 % od 6.000 anketiranih mladih med 13. in 23. letom iz cele Italije bilo že priča kibernetskemu nasilju, 61 % pa jih je bilo žrtev. Od začetka koronavirusne krize je ta pojav še bolj izrazit.

Kaj je medvrstniško nasilje

Otroci in mladi se pogosto ne zavedate, da je določeno »zabavno« početje na internetu pravzaprav oblika nasilja. To se namreč ne odraža zgolj v obliki prepirov in pretepov, nasilje je vsakršno početje, ki v človeku, ki ga utrpi, povzroči stisko, nelagodje, žalost, obup. Med najpogostejše oblike medvrstniškega internetnega nasilja spadajo:

– žaljiva sporočila in komentarji, usmerjeni v točno določeno osebo, – izključevanje iz skupin na družbenih omrežjih ali skupinah (npr. na WhatsAppu),

– ustvarjanje skupin, katerih namen je širjenje sovraštva do posameznikov ali skupin,

– lažni profil, na katerem se objavljajo vsebine, ki žrtev spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo,

– deljenje intimnih posnetkov in/ali izsiljevanje z le-temi. Lahko gre tudi za posnetke druge narave, ki jih žrtev ne bi nikoli delila z drugimi in jo zato spravijo v neroden položaj,

– fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja udeleženih.

Spomnimo, da so vse naštete prakse zelo grob poseg v zasebnost ljudi in so podvržene kaznim!

Kako preprečim nadlegovanje?

Načinov je več in vsi so precej enostavni. Svojih kontaktnih podatkov (telefonske številke, e-maila, profila) ne dajajte okoli, brez dostopa do njih jih nadlegovalci ne bodo mogli zlorabiti. Nobene potrebe ni, da ste prijatelji (torej povezani v omrežju) s čisto vsemi vrstniki. Tudi na internetu se družite in spremljajte le tiste, s katerimi se poznate in v družbi katerih se dobro počutite. Svojih gesel ne zaupajte nikomur! Prav tako ne puščajte odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih. Poskrbite za svoj internetni ugled: ne dovolite, da vas slikajo ali snemajo v vsaki situaciji, občasno preverite, ali je kdo kaj objavil o vas. V virtualnem svetu veljajo ista pravila kot v realnem. Bodite takšni kot želite, da so drugi do vas. Zlasti pa ne bodite neme priče: nadlegovanja drugih ne tolerirajte v nobenem primeru.

Kako ukrepam v primeru tovrstnega nasilja?

Naj bo jasno: niste krivi, če vas nadlegujejo. Žrtve niso nikoli krive, kriv je vedno in samo povzročitelj nasilja. Niti naj vas ne bo sram, če se kdo spravi na vas, nadlegovanje je vedno nedopustno.

Postavite jasno mejo: zahtevajte, naj storilec preneha, in odgovorite s humorjem, nikakor ne s sovražnostjo in dodatnimi žalitvami.Takšna reakcija bo zgolj spodbudila še več nasilja.

Pošiljatelje sporočil lahko vedno blokirate ali prijavite družbenemu omrežju in mobilnemu operaterju. S pomočjo zaslonske slike sporočil pa lahko shranite dokaz nadlegovanja. Ko gre predaleč, je potrebno primer prijaviti oziroma se obrniti do staršev, učiteljev ali drugih odraslih.