Danes mineva 25 let od policijske racije v šoli Diaz-Pertini v Genovi, ki jo danes razumemo kot sklepno dejanje večdnevnega državnega nasilja brez politične ali kazenske odgovornosti v času takratnega vrha skupine G8. Nasilje se je sicer še dva dni v tajnosti nadaljevalo v vojašnici v Bolzanetu, kjer so policisti, pazniki in zdravstveni delavci mučili več deset nezakonito pridržanih aktivistov. Kompleks šol Diaz-Pertini in Pascoli je bil med vrhom G8 eno od središč mreže Genoa Social Forum. V prvi šoli so prenočevali aktivisti, v drugi je deloval medijski center več kot tisoč organizacij, ki so v Genovi pripravile t. i. protivrh in kritizirale usmeritev svetovne gospodarske politike.
Po uradni razlagi policije so bili 21. julija tik pred polnočjo v »preventivni akciji« prijeti nasilneži, ki naj bi načrtovali napade v mestu. Pripoved je prepričala le takratno vlado Silvia Berlusconija, ki jo je še dolgo za tem ponavljala, ne pa civilne družbe, ki je operacijo v živo spremljala prek Radia Gap. Ta je iz sosednje stavbe v eter predvajal glasne krike ter zvoke razbijanja oken in pohištva, poznejši posnetki mlak krvi in krvavih sten pa so potrjevali, da se je v poslopju zgodil zločin.
Na kasnejših sojenjih se je izkazalo, da je tisto noč 200 policistov uničevalo opremo, brutalno pretepalo aktiviste, jih vleklo za lase po hodnikih in metalo po stopnicah. Aretiranih je bilo vseh 93 navzočih, večinoma tujcev, 78 pa je utrpelo zelo resne poškodbe. Več deset so jih nato prepeljali v Bolzaneto, kjer so jim odrekali vodo, hrano in spanec, grozili s posilstvom in smrtjo ter jih silili v prepevanje fašističnih pesmi.
Cilj »Mehiške klavnice«, kot je racijo pozneje na sodišču opisal policijski poveljnik, je bil aretirati čim več ljudi, da bi preusmerili pozornost od večdnevne neučinkovitosti varnostnih sil. Organizacija Amnesty International je tridnevno dogajanje v Genovi zato označila za kršitev človekovih pravic brez primere v novejši evropski zgodovini.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.