Mladi, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, znani z angleško kratico NEET (Not in Education, Employment, or Training), so bili do pred kratkim ena največjih skrbi italijanske države. Skrb ni izginila, saj je teh še vedno veliko, v Italiji pa se je v zadnjem obdobju njihov delež bistveno zmanjšal, čeprav ostaja nad povprečjem EU. Teh težav pa dejansko nima Slovenija, saj je bila po zadnjih podatkih evropskega statističnega zavoda Eurostat med trojico držav z najnižjo stopnjo takšnih mladih v Evropski uniji.
Delež mladih med 15. in 29. letom, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, je bil lani v EU 11-odstoten, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leta 2024 in 4,2 odstotne točke manj kot leta 2015. EU se tako, sicer počasi, približuje cilju, zapisanem v evropskem stebru socialnih pravic, da se ta stopnja do leta 2030 zniža na devet odstotkov. Stopnja mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, se sicer v uniji spreminja glede na starost. Med mladimi, starimi od 15 do 19 let, je 5,3-odstotna, med mladimi, starimi od 20 do 24 let, 12,8-odstotna, med mladimi, starimi od 25 do 29 let, pa 14,7-odstotna.
Več študentov in delavcev
Spodbudno je sicer, da se je stopnja mladih NEET med letoma 2015 in 2025 znižala v 22 državah EU. Največji padec je zaznala ravno Italija, kjer se je delež znižal z 25,7 % iz leta 2015 na lanskih 13,3 %. Če prej ni delal ali se ni izobraževal vsak četrti mlad Italijan, je zdaj v takem položaju približno nekaj več kot vsak deseti prebivalec. Odstotek ostaja visok, saj so se slabše odrezale samo Romunija (19,2 %), Bolgarija (13,8 %) in Grčija (13,6 %), tik za Italijo pa se je uvrstila Francija (12,7 %).
»Severnjakinji«, nato Slovenija
Če smo torej do zdaj omenjali države, ki so se odrezale najslabše, je treba izpostaviti tudi države, ki izstopajo. Kot rečeno je tretje mesto »zmagovalnega odra« zasedla Slovenija, v kateri 7,6 % mladih med 15. in 29. letom niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, stanje pa se je tudi v tem primeru izboljšalo, in sicer za 4,7 % v desetih letih. Mladi pa so najbolj aktivni na Nizozemskem (samo 5,3 odstotka mladih NEET) in Švedskem (5,9 odstotka). Na četrtem mestu pa se je uvrstila Portugalska (8 odstotkov), ki je zdaleč najboljše uvrščena predstavnica evropskih »južnih« držav.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.