V poslanski zbornici, kjer je bil v torek dokončno sprejet zakon desnice »za boj proti antisemitizmu«, je bilo med daljšo in mestoma razvneto razpravo slišati tudi ... slavospeve Giovanniju Gentileju, ki je bil eden od ideologov italijanskega fašizma in med drugim avtor znamenite reforme iz leta 1923, kar je kasneje privedlo do zaprtja slovenskih in drugih »neitalijanskih« šol, poleg tega tudi laskave besede na račun Giorgia Almiranteja. Ta je bil eden od vidnih predstavnikov Mussolinijevega režima v času fašistične marionetne države RSI, fašistično ideologijo pa je kot vodja stranke MSI zagovarjal tudi v povojnem času, pravzaprav vse do smrti, leta 1988. Svoja stališča - tudi taka, ki jih brez vsakršnega pomisleka lahko označimo za antisemitska - je razgrinjal v reviji La difesa della razza, ki jo je sam vodil. »Z rasizmom se moramo hraniti vsi, če si v Italiji resnično želimo rasne zavesti, ki naj živi v vseh,» je pisal takrat.
V vsem tem ni mogoče spregledati svojevrstne ironije. Tema razprave je namreč bil predlog zakona proti antisemitizmu. Zanimivo je tudi, da so danes v prvi liniji domnevnega boja proti antisemitizmu predstavniki tistega dela političnega parketa, ki je najbolj ... prizanesljiv do črne italijanske preteklosti ali se mu po tej celo odkrito toži.
Omenjeni zakon so polemike spremljale že marca, ko je bil izglasovan v zgornjem domu italijanskega parlamenta, kajti sloni na sporni definiciji antisemitizma, ki so jo oblikovali pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA). Ta pojmovanje antisemitizma med drugim širi tudi na kritike izraelski državi.
»Izraelska vlada s spodbujanjem definicije IHRA ravna zelo strateško, saj jo uporablja kot orodje za boj proti kritikam izraelskih dejanj proti Palestincem, za zagotavljanje nekaznovanosti izraelskih zločinov - vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocidom -, in to s podporo velikega števila evropskih in mednarodnih akterjev,» je v intervjuju za Primorski dnevnik dejal Lior Volinz, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sicer pa tudi aktivist za pravice palestinskega naroda in za mir ter pravičnost v Izraelu in Palestini. »Definicija IHRA ne ščiti judovskih skupnosti v Evropi pred antisemitizmom, prej nasprotno. V primerih antisemitizma, ki so kot dodatek pripeti definiciji IHRA, lahko vidimo, da se jih večina ne nanaša na življenje Judov v Evropi, ampak na kritike na račun Izraela,« je še dejal.
Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.