V šivalnici namesto v šoli

Ne glej z očmi Evropejke," mi reče Masum takoj, ko stopimo v šivalnico v vasi na obrobju Dhake. Njegove besede, ki vedno zvenijo mehko, pa najsi so bengalske ali angleške, so tokrat ostre. Razumem ga. Najbrž se najina pogleda na prostor, v katerem otroci krojijo, šivajo, likajo, prav nic ne razlikujeta. Obema je jasno, pa čeprav živiva v zelo, zelo različnih delih sveta, da otroci ne spadajo v delavnico.

"V Bangladešu je pač tako, da lahko revne družine preživijo samo, če delajo tudi otroci. In v tej delavnici otroke vzamejo v uk, če je le mogoče, vsaj za eno leto, da se naučijo osnovnih šiviljskih in krojaških prijemov. Zato lažje najdejo delo v večjih tovarnah."

Pred nekaj leti so trije Masumovi prijatelji kupili vsak svoj šivalni stroj in ustanovili kooperacijo, ki se od takrat ves cas širi, in se odločili, da bodo v delavnici pomagali tistim otrokom, ki nimajo možnosti za šolanje. Njihovi izdelki sicer zato končajo na lokalnih trgih, ker je kakovost preslaba za izvoz, a pri svoji odločitvi vztrajajo.

Celotno fotoreportažo lahko preberete v današnjem Poletnem miksu. V njem lahko preberete še kulinarični prispevek Tonija Gomiščka, tokrat o solatah. Nadaljujejo se tudi novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne