Več praktičnega jezika, manj slovnice

Bilo je kot pri zdravniku. V ambulanto je prišla slovenščina, ki jo govorijo Slovenci v Italiji. Pregledale so jo tri lektorice, ki vodijo Delovno skupino za slovenski jezik pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI): Matejka Grgiča, Andreja Kalc in Maja Melinc Mlekuž. Sodeloval je tudi direktor ambulante, pardon, inštituta Devan Jagodic. Prognoza ni slaba. A pacient nujno potrebuje spremembo metode poučevanja v šolah.

V dolgem pogovoru, ki smo ga objavili v četrkovem Primorskem dnevniku so lektorice ugotovile, da bi bilo treba slovenščino poučevati po metodah, ki so učinkovite pri usvajanju tujih jezikov. Skratka: manj slovnice, več praktičnega sporazumevanja.

Kaj pa branje klasikov? Lektorice opozarjajo, da samo tisti, ki dobro obvlada jezik, lahko uživa med prebiranjem Cankarja. V izhodišču so zato koristnejša trivialna besedila, klasična dela pa naj se ponuja po izvlečkih.

Kakorkoli, »zamejščina« je simpatična. Ni je treba preganjati, saj je dragocenost, ki jo je treba čuvati in hraniti. Pomembno pa je, da se njeni govorci zavedajo, kdaj je primerna in kdaj ni.