»Videli Italijo in ukrepali«

Pregovor Jabolko ne pade daleč od drevesa je le polovično pisan na kožo Mitje Nabergoja. Že res, da je poklicno stopil po očetovih zdravniških stopinjah, a oče, priznani proseški pulmolog Marjan, je do upokojitve služboval na Tržaškem. Sina je zdravniška pot odpeljala v svet. Po zaključenem študiju na medicinski fakulteti v Trstu je opravil specializacijo iz hematologije v Padovi, v okviru katere je odšel zadnje leto na delovno prakso v Parizu.

Po šestih mesecih pa se ni vrnil v Padovo, »ker tam ne delajo presadov mozga,« temveč se je pred poltretjim letom »ustavil« v Ženevi ter se zaposlil v Hòpitaux Universitaires de Genève, univerzitetni kliniki, enemu največjih bolnišniških centrov v Švici. Ukvarja se s transplantacijo mozga. Delal je v bolnišniškem oddelku za transplantacijo, trenutno deluje v ambulanti, sledi pacientom, ki so jim presadili mozeg, nadzoruje in rešuje možne komplikacije. Letnik 1985, živi z družico Marie v Lozani, kakih 60 kilometrov oddaljenem mestu ob Ženevskem jezeru v francoskem delu Švice. Epidemija koronavirusa je zadnji poldrugi mesec v Švici spremenila življenje in vnesla tudi v njegov delovni dan precej novosti.

Kdaj se je Švica soočila s koronavirusom?

Prvega okuženega so zabeležili 25. februarja v Ticinu. Bil je moški, ki je prihajal na delo v Švico iz Lombardije. Potem se je epidemija postopoma razširila v vse druge švicarske kantone.

Kakšne spremembe je covid-19 vnesel v delo vaše bolnišnice?

Naša bolnišnica je edina v francosko govoreči Švici, ki opravlja transplantacijo mozga. Skrbi za območje s približno dvema milijonoma ljudi. Ob izbruhu epidemije nam je postalo takoj jasno, da morajo naši oskrbovanci ostati na domu, saj bi bil prihod na preglede v ambulanto zanje lahko zelo nevaren. Naše delo se je iz ambulante preoblikovalo v tako imenovano telemedicino. Izmislili smo si ga tako rekoč v enemu tednu.

Bolnišnica nam je omogočila videokonference, mi kličemo bolnike na dom, dogovorimo se, zdravstveni tehnik pride k njim na dom, opravi potrebni prevzem na domu in nam ga prinese, da ga lahko pregledamo in analiziramo ter nato pacientu vedno preko videokonference posredujemo oceno izvida.

Kako se je po vašem mnenju Švica obnesla ob izbruhu epidemije?

Švica je izkoristila »prednost«, ker je epidemija prej doletela Italijo. V Švici so videli, kaj se je zgodilo v Italiji in so lahko pravočasno ukrepali. Pretok ljudi je med državama, predvsem na območju Ticina, velik. Število čezmejnih delavcev je veliko, zato je bilo pričakovati, da se bo epidemija razširila tudi na Švico. Imeli so tri tedne na razpolago, preden je epidemija udarila. V tistih treh tednih so opravili, kar je bilo potrebno za čim večjo zajezitev širitve koronavirusa.

Kako se je Švica pripravila na epidemijo?

V zdravstvenem sektorju, tako javnem kot zasebnem, so takoj evidentirali in izbrali bolnišnice, v katerih bodo zdravili okužene. Uredili so mesta, tako je bilo ob prihodu bolnikov vse pripravljeno. Moram reči, da je bilo to zelo dobro organizirano.

Ali je bilo zdravstvenega osebja, razkužil in zaščitnih mask dovolj na razpolago?

Kar je meni znano, da.

Kakšni so bili drugi varnostni ukrepi?

Švica jih je uvedla kaka dva tedna po Italiji. Državne oblasti so svetovale ljudem, naj ostanejo doma. Restavracije, bare in trgovine so zaprli, premikanje pa ni bilo prepovedano ali omejeno. Kljub temu ljudje spoštujejo nasvet oblasti in ostajajo doma.

Kako je koronavirus zarezal v švicarsko družbeno tkivo?

Do 20. aprila so zabeležili 27.944 okuženih, umrlo je 1429 ljudi. Kantoni, v katerih so zabeležili največ okužb, so Vaud, v katerem je tudi Lozana, Ženeva, Zürich in Ticino. Kot drugod po svetu je največ okuženih med starejšimi ljudmi, starejšimi od 50 let, najbolj prizadeti pa so ljudje, starejši od 70 let. Devet desetin mrtvih je bilo starejših od 70 let, največ jih je imelo čez 80 let. Le šest mrtvih je bilo mlajših od petdeset let.

Kakšne gospodarske posledice koronavirusa napovedujejo švicarske oblasti?

Pričakujejo povečanje brezposelnosti, a ne vedo, koliko. Sedanja brezposelnost v Švici znaša okrog 2 do 3 odstotke. Najbolj pesimistične napovedi predvidevajo porast brezposelnosti do 7-8 odstotkov.

Ali je država pomagala tistim, ki so se znašli v težavah?

Zaposleni za nedoločen čas, ki so ostali brez dela, so prejeli podporo. Ostali, tisti s pogodbami za določen čas, ki so se znašli v podobnih težavah, in drugi niso bili deležni državnih prispevkov. So se pa lahko vpisali v zavarovanje za brezposelne, ki jim vsekakor nudi finančno pomoč.

Se Švica že pripravlja na vrnitev v stanje pred epidemijo?

Po zadnjih novicah bodo omejevalne ukrepe omilili od 27. aprila dalje. V bistvu: v Švici so omejitve uvedli dva tedna po Italiji, sprostili pa jih bodo teden prej. To preprosto kaže, da so bili v Švici na epidemijo bolje pripravljeni.