Ponedeljek, 02 december 2024
Iskanje

Vsak tretji je za smrtno kazen

Tržaška agencija Swg je zadnjo raziskavo javnega mnenja posvetila zaporom, izhodišče je primer Ilarie Salis

Rim |
4. mar. 2024 | 6:54
Dark Theme

Ne le zaradi poročil, ki iz leta v leto potrjujejo stalnice italijanskih zaporov – prenatrpanost, zastarela infrastruktura, a tudi vprašljive metode prestajanja zaporne kazni. Vprašanje zaporov (in zapornikov) je bilo v zadnjem letu večkrat v ospredju javne debate v Italiji, nazadnje zaradi primera Ilarie Salis, italijanske antifašistke, že leto dni priprte v Budimpešti z obtožbo, da je s somišljeniki napadla nekaj neonacistov (sama obtožbe zanika). Pred tem pa tudi zaradi anarhista Alfreda Cospita, ki se je z večmesečno gladovno stavko boril proti t. i. režimu 41 bis, najstrožji obliki prestajanja zaporne kazni, ki so jo izvorno uvedli za mafijce, a so jo zatem začeli uporabljati tudi za nekatere druge zapornike.

Pri tržaški agenciji Swg so v sklopu rednega spremljanja javnega mnenja eno od anket posvetili ravno zaporom, izhodišče je bil prav primer Ilarie Salis, ki so jo nedavno pred sodnika pripeljali vklenjeno v verige, njeni odvetniki pa trdijo, da je priprta v nečloveških razmerah. Zadeva buri duhove v Italiji in očitno tudi na Madžarskem. Tamkajšnji zunanji minister Peter Szijjarto je takoj po srečanju v Rimu z italijanskim kolegom Antoniom Tajanijem dal več ostrih izjav proti Ilarii Salis, češ da upa, da bo deležna ustrezne kazni. Pa kaj, če se sojenje proti njej še ni začelo, kaj šele, da bi bila obsojena ...

V Italiji je smrtna kazen prepovedana, kot veli 27. člen ustave. Kljub temu pa ji ostaja nezanemarljiv del javnosti, kar 31 %, naklonjen. Leta 2017 je bilo smrtni kazni naklonjenih 35 odstotkov vprašanih, leta 2020 pa odstotek več. Med temi, ki so za smrtno kazen, obstajajo različni deleži podpore usmrtitvam obsojencev, pač odvisno od zagrešenega kaznivega dejanja. Največjo, 28-odstotno podporo, so pri Swg zabeležili za umore. Sledijo pedofilija (25 %), posilstvo (23 %), poskus umora in nasilje v družini (13 %), povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom (11 %). Pet odstotkov pa je takih, ki so smrtni kazni – v Evropi po podatkih EU ni držav, kjer bi jo izvajali, z izjemo Belorusije, denimo v ZDA pa jo v marsikateri zvezni državi še udejanjajo – naklonjeni tudi v primeru obsodbe zaradi navadne kraje.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava