Četrtek, 30 maj 2024
Iskanje

Vsaka žival ima svoj značaj, pa naj bo mačka, pes ali medved

Naravoslovca Saimon Ferfolja in Nicola Bressi o upravljanju z medvedjo populacijo v Italiji in Sloveniji ter o različnem dojemanju lovskih dejavnosti v obeh državah

Trento |
13. apr. 2023 | 16:10
Dark Theme

V urah, ko so se svojci 26-letnega Andree Papija, ki ga je na Trentinskem 5. aprila srečanje z medvedom stalo življenje, poslavljali od njega, je v javnost prišla vest, da so identificirali žival, ki je bila vpletena v dogodek. Gre za 17-letno medvedko Jj4, potomko Jožeta in Jurke, ki so ju v letih 2000 in 2001 v sklopu projekta Life Ursus iz Slovenije pripeljali na Trentinsko.

Lokalne oblasti so za medvedko Jj4, ki naj bi že junija lani na gori Peller napadla dve osebi in ju ranila, odredili odstranitev, čemur ostro nasprotujejo razne organizacije aktivistov za zaščito in pravice živali. »Ne prenesem populističnih izjav, ki jih je ob podobnih dogodkih, kot je bil nedavni medvedji napad, večkrat slišati v Italiji, da je medved pač medved in da ni ničesar kriv. Ni tako,» poved naravoslovec in zoolog Nicola Bressi.

Vsak, ki je kdaj delal z živalmi, pa naj bodo to mačke, psi, konji, celo ribe, lahko pove, da ima vsaka žival svoj značaj, kar velja tudi za medvede, pravi. »Živali niso stroji, niso vse enake. Obstajajo nekatere, ki so bolj vzkipljive ali agresivne,» navede. Med te očitno sodi medvedka Jj4.

Bressi podčrta, da evropski medved ni predatorski, kot je denimo grizli ali polarni medved. To potrjuje tudi dejstvo, da medvedi, ki v Evropi ubijejo človeka, žrtve ne pojedo. »Ko srečajo človeka, 99 odstotkov medvedov zbeži. Obstajajo pa taki, ki tega ne storijo in tudi taki, ki človeka napadejo ali celo ubijejo. Kot povsod, kjer ljudje od nekdaj sobivajo z medvedi, denimo v Sloveniji, za take primerke odredijo odstranitev. Žal. To pa zato, ker predstavljajo problem za zaščito vse ostale medvedje populacije in za sobivanje med medvedom in človekom,» navede naravoslovec, ki ob tem doda, da se lahko mladiči agresivnega medveda navadijo na tako ravnanje, kar bi predstavljalo dodaten problem.

Medved v Evropi sodi med zavarovane živalske vrste, zato v tem primeru ni na mestu govoriti o lovu, poudari Saimon Ferfolja, naravoslovec in predsednik lovskega okraja Kras, pač pa o odstranitvi ali kontroli, za katero so pristojni gozdarski policisti ali kdor je avtoriziran za to.

Po ugotovitvah strokovnjakov aktualna medvedja populacija na Trentinskem sicer presega cilje, ki so si jih prvotno zadali s projektom Life Ursus. Namen tega je bila preprečitev izumrtja rjavega medveda, kar so dosegli. Kosmatinci naj bi se po repopulaciji s Trentinskega sami razporedili po celem alpskem loku, od Slovenije do Francije.

To pa se ni zgodilo oz. se je le delno. Medvedi, ki so »sinovi« projekta Life Ursus, so se sčasoma premaknili na druga območja, medvedke pa ne. In to je tudi razlog, zaradi katerega se samci vračajo v okolico Trenta - ker iščejo samice. »To je vidik projekta, ki ga nihče ni mogel predvideti in je tudi predmet raziskav, saj ni znano, zakaj so samice tako lene oz. stacionarne,» komentira zoolog Nicola Bressi.

Da je bil projekt Life Ursus mogoče celo preveč uspešen, ker niso pričakovali takega »booma« v medvedji populaciji, oceni Saimon Ferfolja, ki ob tem kot nezanemarljiv faktor omeni tudi, da je Trentinska zelo turistično obiskano območje v vseh letnih časih, zaradi česar se možnost srečanja z medvedom poveča.

Tako Ferfolja, ki govori kot lovec, a tudi kot naravoslovec, kot Bressi menita, da je Slovenija primer dobre prakse, ko gre za upravljanje z medvedjo populacijo.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava