Zaradi neusklajene zakonodaje težave za čezmejne delavce

Konec tega meseca se bo v Italiji iztekla veljavnost ukrepa, po katerem ni mogoče odpuščati zaposlenih, velike težave pa bi lahko imeli čezmejni delavci. Katja Terpin, direktorica zavoda INAS za varstvo italijanskih in slovenskih delavcev, opozarja na vsaj štiri pereča vprašanja.

Stara težava je zamuda, s katero italijanski Nacionalni zavod za socialno varstvo (INPS) izdaja standardizirani evropski obrazec U1, s katerim Italija, država zaposlitve delavca, potrjuje Sloveniji, državi prebivališča, obdobje zaposlitve in druge ključne podatke za izračun nadomestila za brezposelnost. Po pravilih EU namreč v primeru čezmejnih delavcev nadomestilo za brezposelnost izplačuje država, v kateri živiš. V Italiji zaposleni delavci, ki živijo v Sloveniji, zato čakajo po več mesecev, da vložijo prošnjo za prejemanje nadomestila, ker na obrazec U1 čakajo vsaj tri mesece. Hujša težava pa je neusklajena zakonodaja. Če si bil v Italiji eno leto na čakanju (Italijani temu rečejo cassa integrazione), se to obdobje v Sloveniji upošteva kot doba neplačevanja prispevkov, kar negativno vpliva tako na znesek nadomestila za brezposelnost kot na dobo prejemanja nadomestila.

»Težave so tudi pri obravnavi in potrjevanju prispevkov za zaposlene v javni upravi, predvsem v šolstvu, ker se podatki redko ujemajo s pogodbami,« razlaga Terpinova in dodaja, da razlike pri potrdilih nastajajo tudi med območnimi enotami Inpsa.

Terpinova zato pričakuje več zapletov, ko se bo v Italiji začelo odpuščanje delavcev, ki so bili doslej na čakanju. Težave bodo tudi pri priznavanju bolniškega dopusta.