Zaščititi zemljo in vzpostaviti ravnovesje z naravo

Svetovni dan okolja je v skoraj petdesetih letih, kar obstaja, postal največji mednarodni praznik posvečen okolju. Vsakič namreč predstavlja koristno priložnost za spodbujanje novih načinov in idej za zaščito naravnega ekosistema. Letošnji je posvečen boju proti onesnaževanju s plastiko, seveda pa skrbi nasploh za zdravje okolja. Če obiščemo spletno stran Organizacije združenih narodov, lahko izvemo, da se vsako leto na svetu proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, od katere se tretjina uporabi le enkrat. Da se vsak dan v naše oceane, reke in jezera odvrže za več kot 2000 tovornjakov, polnih plastike, posledice pa so kajpak katastrofalne. Mikroplastika se znajde v hrani, ki jo jemo, v vodi, ki jo pijemo, in v zraku, ki ga dihamo.

In ravno vplivu vode in zraka na naše zdravje je bil posvečen včerajšnji celodnevni posvet v univerzitetnem avditoriju katinarske bolnišnice, ki ga je priredilo zdravstveno podjetje Asugi v sodelovanju z Deželo FJK, Nacionalnim inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, Univerzo v Trstu, Miramarskim morskim naravnim rezervatom in s številnimi strokovnjaki, da bi znova opozorili, da je Zemlja ena sama in da je treba vzpostaviti ravnovesje z naravo s spremembami v načinu prehranjevanja, življenja, dela in gibanja.

Strašna taljenje in dviganje

Uvodni posegi so bili posvečeni globalnemu segrevanju, zaradi katerega se ledeni pokrov Arktičnega oceana že več desetletij tanjša. Raziskovalka OGS Laura De Santis je pojasnila, da se je morje od zadnje poledenitve pred 20 tisoč leti dvignilo za 130 metrov. »Z raziskovanjem pleistocena in pliocena strokovnjaki preučujemo, kako hitro se talita ledena pokrova na Antarktiki in Grenlandiji oz. kako se slednja odzivata na podnebne vplive – zlasti višje temperature vode in zraka. Glede na to, da je Grenlandija bliže zmernim geografskim širinam in so temperature v povprečju višje kot na Antarktiki, je taljenje ledu žal že danost,« je povedala in ponudila nekaj simulacij za prihodnost – najbolj optimistične kažejo, da se bo vodna gladina do leta 2300 dvignila za en meter, pesimistične pa se bolj nagibajo k štirim metrom.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.