Kateri športi se bodo v Sloveniji uveljavili v prihodnosti?

Ob dnevu slovenskega športa, ki so ga v Sloveniji kot državni praznik 23. septembra praznovali šestič, je freelance novinarka Lana Loria Logar za Primorski dnevnik napisala zanimivo razmišljanje o športih prihodnosti.

Slovenija že dolgo ni samo država z bogato športno tradicijo, ampak tudi laboratorij za to, kakšne bodo športne discipline v prihodnosti, od klasičnih, a nadgrajenih, do povsem novih načinov gibanja in tekmovanja. V nadaljevanju bomo predstavili šest disciplin, ki imajo realno možnost, da v naslednjih letih močno narastejo tudi v deželi na sončni strani Alp. Podprto z dejstvi, trendi in praktičnimi nasveti, kako se na to pripraviti.

V zadnjem desetletju smo videli, kako športe, ki so bili prej »nišni«, postanejo del »mainstreama« oziroma vsakdana. Primer: športno plezanje, ki je zdaj olimpijska disciplina, Janja Garnbret je globalna zvezda in v Sloveniji se vse bolj razvija infrastruktura (plezalne stene, tekme) za to disciplino.

Poleg tega so tehnologija (virtualni športi, e-šport), družbeni trendi (zdrav življenjski slog, trajnost) in demografske spremembe (mladi iščejo drugačne izkušnje) odprli prostor za nove discipline ali preobrazbo starih. V tem članku bomo pogledali, katere discipline imajo največ možnosti, da »osvojijo Slovenijo«, kaj jih poganja in kaj je potrebno za njihov vzpon.

Športno plezanje, bouldering

Slovenija že zdaj igra vodilno vlogo na svetovni ravni: v IFSC Lead World Cup 2025 je slovenska reprezentanca med najboljšimi na svetu, Koper pa redno gosti tekme svetovnega pokala. To privablja športnike, gledalce in medijsko pozornost. Za nadaljnjo rast je potrebna širša mreža plezalnih centrov, boljša dostopnost za mlade in vključitev v srednješolske programe. Pomembni so tudi trenerji, oprema, poti od lokalnih tekmovanj do svetovnih lig ter okrepitev zavarovalnih in sponzorskih mehanizmov.

Virtualni športi in e-šport

Raziskava spletne strani "Najboljšeigralnice" je pokazala, da 61 % slovenskih milenijcev vsaj enkrat na teden igra videoigre, 27 % pa vsak dan. To kaže, da je igranje iger, in s tem e-šport, že del vsakdana mnogih. Poleg tega je bil globalni trg virtualnih športov leta 2023 ocenjen na 15,88 milijarde dolarjev, do leta 2032 pa naj bi narasel na okoli 65,20 milijarde dolarjev. Za trajno rast so potrebne lige, boljša regulacija in uradno priznanje e-športa kot športne discipline, vključno s štipendijami, infrastrukturnimi centri, kakovostnimi članstvi in promocijo. Veliko potenciala imajo tudi hibridne oblike, ki združujejo VR/AR in fizične komponente.

Trail, ultramaratoni ...

Slovenska pokrajina – od Alp do Krasa in obale – ponuja idealne pogoje za gorski tek, trail tek in pohodništvo višjih težavnosti. Ti športi so zdravstveno ugodni, dostopni široki populaciji in ne zahtevajo velikih osebnih investicij v infrastrukturo. Globalni trendi kažejo rast rekreativne tekaške skupnosti in ultramaratonov, kar se kaže tudi pri nas. Ključno je, da so trase dobro označene in vzdrževane, zagotovljena je varnost in logistika tekmovanj, ob tem pa podpora lokalnih skupnosti. Pomembna je tudi povezava s promocijo zdravja, turizmom in wellnessom.

Kombinirane discipline

Mladi iščejo športne izzive, ki združujejo več vrst gibanja – tek, kolesarjenje, plavanje in premagovanje ovir. V Sloveniji so te discipline že prisotne: triatlon ima tradicijo, OCR tekme pa privabljajo s svojo adrenalinsko noto in neformalnim duhom. Za razvoj je potrebna dobra infrastruktura – bazeni, varne plavalne poti, tereni za ovire – ter praktična logistika. Ključno je omogočanje certifikacij, razvoja kategorij za mlajše in priložnosti za rekreativce, ne le za profesionalne tekmovalce.

Okolju prijazni športi

Sem sodijo veslanje, kanu-slalom, supanje, freeride kolesarjenje in gorništvo – športi, ki poudarjajo povezanost z naravo in trajnostjo. Slovenci že imamo močan odnos do narave in bogato infrastrukturo (reke, jezera, gore), turizem pa lahko te športe poveže s konceptom ekoturizma. Za trajnostno rast je potrebna regulacija, ki varuje naravne vire, minimalizira onesnaževanje in zagotavlja spoštljivo infrastrukturo. Pomembno je sodelovanje lokalnih oblasti ter dobra dostopnost in obveščanje javnosti.

Digitalni in »pametni« dodatki

Trening, spremljanje zdravja in tekmovalnost se vse bolj selijo v digitalne platforme. Študije kažejo, da pristopi, kot so »digital twins«, spreminjajo način treningov, analize tekem in taktik. Narašča tudi zanimanje za pametne naprave, športne sledilce (trackerje) in oblačila z vgrajeno tehnologijo. Za rast tega področja so potrebne raziskave in razvoj, večja dostopnost opreme, sodelovanje med športnimi zvezami in tehnološkimi podjetji ter usposabljanje trenerjev za uporabo podatkov. Ob tem pa je treba paziti, da tehnologija dopolnjuje človeški proces in ga ne nadomesti.

Kaj naj storijo različni akterji?

Športne zveze naj prepoznajo disciplinarne preboje in jih podprejo: zagotoviti morajo program razvoja (mlajše kategorije), trenerje, tekmovanja, infrastrukturo.

Šole in univerze bi morale poskrbeti za vključevanje novih športov v šolske programe, tekmovanja, oprema – da se otrokom in mladim omogoči poskusiti različne discipline.

Podjetja in sponzorji morajo spoznati priložnost v pogojno »novih« športih, ki prinašajo medijsko pozornost, angažiranost mladih (e-šport, plezanje).

Lokalne skupnosti pa bi morale organizirati dogodke, tekme, promocijo, omogočiti dostopnost – npr. cenejša članstva, skupinske vadbe.

Slovenija ima že sedaj odlično izhodišče: geografske pogoje, športno kulturo, športnike, ki puščajo pečat med svetovno elito. Sprememba športnih disciplin ne bo prišla čez noč, ampak tisti, ki se dobro prilagodijo – kombinacija infrastrukture, podpore, promocije in dostopa – bodo imele največ možnosti.

Med disciplinami, ki se zdijo najbolj obetavne, so športno plezanje (in bouldering), virtualni / e-šport, multišportne discipline, in športi, ki povezujejo gibanje z naravnim okoljem. Če bo Slovenija uspela vpeljati pametne tehnologije in inovativne modele, potem lahko pričakujemo, da bodo te »nove discipline« kmalu del vsakdana tako rekreativcev kot tudi tekmovalcev.