Petek, 14 junij 2024
Iskanje

»Le s sodelovanjem do kakovosti, na Krasu brez primerne športne dvorane«

Intervju s predsednikom AŠD Kontovel Petrom Lisjakom, ki nadaljuje z družinsko tradicijo po sledeh dedka in očeta

17. maj. 2024 | 8:33
Dark Theme

V malem društvenem uradu v športnem centru na Rouni pri Briščikih smo se pogovorili s predsednikom AŠDKontovel Petrom Lisjakom. Nekdanji košarkar je kmalu po koncu igralske kariere sprejel izziv predsedniške funkcije.

Kakšen je obračun po prvih dveh letih na predsedniškem mestu AŠD Kontovel?

Obračun je nadvse pozitiven, čeprav je vse skupaj še bolj zahtevno, kot sem lahko pričakoval. Trud, ki ga celoten odbor vlaga, zahteva veliko časa in energije. S športnega vidika je bila uspešna zlasti lanska sezona z napredovanji košarkarjev v C-ligo in odbojkaric v D-ligo, obe ekipi pa sta v letošnji dosegli obstanek.

Sodite med mlajše predsednike športnih društev, ob tem pa ste nasledili Marka Bana, ki je dolga leta vodil Kontovel. Ste zadovoljni s tem, da ste se odločili za prevzem predsedniške funkcije?

Sem zadovoljen. Dejansko gre za družinsko tradicijo, saj sta bila Kontovelova predsednika že moj dedek Stojan in moj oče Henrik. Marku Banu sem hvaležen za to, ker je ustvaril in kar mi je posredoval. Še vedno je aktiven v društvu kot podpredsednik in tako meni kot celotnemu odboru veliko pomaga pri reševanju katere koli težave in posredovanju informacij. Kateremu koli društvu, ki bi se znašlo v podobni situaciji, bi svetoval tak način prehoda. Vodenje društva postaja vse bolj zapletena zadeva, sploh z birokratskega vidika, tako da predaja predsedniške funkcije v roku nekaj mesecev ne more priti v poštev.

Aktivno ste vpeti v delovanje Jadrana in Zaleta, s Poletom pa sodelujete v Športni šoli. Lahko torej trdimo, da Kontovel trdno verjame v sodelovanje?

V to trdno verjamemo, kot smo večkrat že dokazali. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da smo recimo v prejšnjih sezonah s košarkarsko ekipo v D-ligi marsikaj žrtvovali v prid Jadrana. V sodelovanje veliko vlagamo in tako bomo tudi nadaljevali. Enako se dogaja pri ženski odbojki, s tem da je bistvena razlika v tem, da je Jadran društvo s svojim odborom, Zalet pa projekt sodelovanja več društev, a brez svojega odbora. Kakorkoli sem prepričan, da glede na število otrok brez sodelovanja nimamo prihodnosti, vsaj ne kakovostne.

Kaj pomeni za društvo upravljanje športne dvorane na Rouni?

V bistvu upravljamo še malo dvorano na Kontovelu, katere smo delno tudi lastniki, in šolsko telovadnico na Proseku. Športna dvorana na Rouni predstavlja naš mali biser, v njej se odvija velika večina naših aktivnosti. Dvorana je polno zasedena in mogoče že postaja pretesna. Gotovo bi bilo za celotno našo aktivnost lažje upravljati en sam večji objekt kot dvorano na Rouni in dve manjši. Na srečo ima Kontovel odbornike, ki zelo dobro skrbijo za društveno imetje, čeprav to delo terja veliko truda in časa.

Nekajkrat pa se je že omenjalo nadgradnjo tega objekta ali gradnjo novega. Kako je s tem?

Mislim, da je dvoranski šport na Krasu prepotreben primerne športne dvorane. Premoremo Jadran, Zalet in SloVolley, ki je ravno napredoval v moško B-ligo. Boli me srce, da so pred več desetletji zgrajene dvorane na Rouni, v Nabrežini, Repnu, Zgoniku in Dolini danes neprimerne. Tudi projekt nove dvorane na Stadionu 1. maja ne napreduje tako, kot bi moral. V šestih letih bi lahko slovenski šport v Italiji že zdavnaj razpolagal z novo sodobno športno dvorano.

Celoten intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava