Sreda, 01 maj 2024
Iskanje

V Piemontu se počuti (skoraj) kot v Števerjanu

Odbojkar Mondovija Jernej Terpin je prejel priznanje za Športno osebnost meseca januarja

14. feb. 2019 | 8:20
Dark Theme

Prvo mesto v beli skupini italijanske moške odbojkarske A2-lige. Noben prvenstveni poraz v letu 2019. Pet točk naskoka pred prvim zasledovalcem na lestvici. Zelo uspešne posamične predstave. Navedli smo le nekatere izmed razlogov, zakaj si je števerjanski odbojkar Jernej Terpin, član ekipe Mondovì, prislužil simbolično priznanje za Športno osebnost meseca januarja, ki jo sproti podeljuje športna redakcija Primorskega dnevnika.

V svoji sicer še kratki karieri je Jernej spremenil že tri poklicne klube, tako da je - poleg rojstnega Števerjana - živel v treh različnih mestih: v Ljubljani (igral je za ACH Volley), v Monzi (nastopal je v A1-ligi) ter sedaj v Mondoviju v Piemontu. Kje mu je bilo najlepše? »Najlepše je seveda v Števerjanu, saj imam tam družino, domače ljudi, klapo, imamo pa tudi vrhunsko vino,« pravi Jernej, ki na drugo mesto uvršča slovensko prestolnico. »V Ljubljani smo se veliko družili s soigralci, tam sem lahko računal na punco Ivano. No, zdaj, ko sem jo omenil, bo spet jezna, da kaj sploh govorim o njej (smeh). Če boš napisal to, da bo jezna, se bo še bolj jezila (smeh). Poleg Ivane sem sicer v bloku živel z najboljšimi prijatelji, saj sem odklonil stanovanje, ki mi ga je ponujal klub. Lažje je, ko imaš ob sebi ljudi, ki jih imaš rad, medtem ko sem bil v Monzi sam, tako kot v Mondoviju,« pojasnjuje sogovornik, ki se je sicer lepo vživel v Piemontu. »Gre za neke vrste manjšo Gorico, kjer imamo bar Baccanali, ki je zelo podobnem goriškemu baru Aenigma oziroma je edini lokal, ki je vseskozi odprt. Sam sicer stanujem nekoliko izven mesta na gričevnatem območju, kjer so mi nudili dvonadstropno stanovanje, zraven pa imam kmetijo, večkrat je mogoče celo poslušati sosedovo kravo. Ljudje so zelo pristni, tako da je kar podobno življenju v Števerjanu. Za nameček imamo lepo skupino navijačev, ki nas spremljajo na najdaljša gostovanja. Najgrše je bilo v Monzi, saj s soigralci nisem imel velikih stikov, živel sem v hotelu, ljudem pa se tam na splošno zelo mudi,« pravi Jernej.

Daljši pogovor z Jernejem Terpinom lahko preberete v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava