V Žabnicah 50 let Vertikale SPDT

Vreme ni bilo naklonjeno planincem in planinkam, ki so želeli počastiti 50-letnico planinske poti Vertikala. Slovensko planinsko društvo Trst (SPDT) je v nedeljo, 5. oktobra, točno 50 let po tem, ko so slovesno odprli Pot Slovencev v Italiji, organiziralo proslavo, ki bi morala potekati na Tromeji na Peči, kjer se pot dejansko začne in kjer so jo pred pol stoletja odprli. A vreme ni dopuščalo varnega vzpona, zato so zatočišče našli v dvorani v Žabnicah, kjer pa je kljub vsemu potekala občutena slovesnost.

Da je bila to edina prava odločitev, da ob takem vremenu ne gredo na hrib, je poudaril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, ki se je s številnimi drugimi gosti udeležil nedeljske slovesnosti.

Trijezično tablo (v slovenščini, italijanščini in nemščini), ki bo začetek poti naznanjala na Peči in jo bodo tja postavili, ko bo to mogoče, so odkrili kar v dvorani. Na voljo pa so bile tudi štirijezične knjižice (v prej naštetih jezikih in angleščini), v katerih bodo lahko planinci zbirali žige s poti. V nedeljo pa so lahko prejeli priložnosti žig.Slavnostni govornik na proslavi je bil alpinist in pisatelj Igor Škamperle. V svojem nagovoru je med drugim opisal petdelno oziroma danes šestdelno pot od Tromeje v Kanalski dolini do Lazareta. Pot sta z zadnjo etapo razširila Jasmin Rudež in Maksimilijan Kralj, ki sta jo pred nekaj leti prehodila v celoti. Prvi del poti od Peči do sedla Na žlebeh nosi ime po Alojziju Dolharju, drugi del čez Rezijo do Terske doline je posvečen Henriku Tumi, tretji del po Benečiji Martinu Čedermacu, goriški del Klementu Jugu, tržaški del je posvečen Zorku Jelinčiču, najnovejši del pa Stojanu Sancinu.

»Vertikala, ki se pogumno postavlja ob bok drugim podobnim pohodnim potem, od slovenske Transverzale, evropskih pešpoti, do italijanskih Cammino celeste in Alpe Adria Trail, je polna raznolikosti. V primerjavi z drugimi potmi ima svoje posebnosti, ki so dragocene in smo nanje lahko ponosni,« je še dejal Škamperle.

O svojem očetu Slavku Tuti, ki je bil med ustvarjalci Vertikale, je spregovorila Vera Tuta Ban. Izpostavila je, da so v mladosti mladi (med katerimi je bil njen oče) skozi gore tihotapili slovenske knjige, ki so bile v Italiji prepovedane. «Zanje planinstvo ni bil šport, bil je upor proti okupatorju, ki nam je vzel jezik, knjige in kulturo,«je dejala. Bil je velik prijatelj Sonje Mašera, takratne predsednice SPDT: »Kar predstavljam si, kako je potekal njun prvi pogovor o tej pobudi. Sonja je rekla: »Ti, Slavko, kaj praviš, če bi naše Planinsko društvo začrtalo slovensko planinsko pot po Italiji od severa do juga, od Tromeje do morja?!« Slavko je navdušeno obljubil svojo pomoč in je za idejo pridobil še radijskega kolego inženirja Borisa Sancina, ki pa je bil vojaško natančen organizator«. Na svojo stran so dobili še Rafka Dolharja, ki jim je pomagal pri Kanalski dolini in tako je nastala Vertikala.

Program slavnosti ob 50-letnici Vertikale so umetniško popestrili še Mešani pevski zbor Rdeča zvezda z dirigentom Radom Miličem in harmonikarici Ivana Kresevič in Lara Fortunat. Spored je povezovala predsednica SPDT Loredana Gec.