»Delitev na naši-vaši spada v preteklost«

54-letni tržaški odvetnik Rado Race je po šestnajstih letih zapustil krmilo založniške hiše DZP-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Na vsakem mestu naj se ljudje menjujejo, je med drugim povedal v intervjuju za naš dnevnik. Pogovor je ponudil priložnost za obračun opravljenega dela, a tudi za širši razmislek o manjšinskih medijih in organizacijah.
Race med drugim pogreša vlaganje v kadrovanje in se zavzema za volitve znotraj manjšine.
V teh letih ste večkrat ponovili, da bi se morali manjšinski mediji bolj združevati. Kako?
Mislim, da sta samo dva medija bistvena in to sta Primorski dnevnik in radio, ki obstajata že skoraj 70 let. Vse ostalo dam pod vprašaj, brez izjeme. Imamo preveč medijev, ki životarijo in iščejo prostor pod soncem, ki ga ni, ki jih je treba vzdrževati zaradi take ali drugačne tradicije, nihče se pa ne vpraša, zakaj še obstajajo. Koncentracija medijev in drugih manjšinskih inštitucij je nujno potrebna. Drugače bomo čez nekaj let ostali brez večine izmed njih: javnih financiranj bo vedno manj, bralcev tudi, zašli bomo v težave. Žal pa pri nas še vedno kraljujejo stare »trmarije« ...
V pismu, ki ste ga poslali občnemu zboru zadruge Primorski dnevnik, ste obravnavali tudi prihodnost manjšine. Zakaj ste se javno zavzeli za »vsemanjšinske« volitve?
Mislim, da je čas zrel, da se začne o teh zadevah resno razmišljati in tudi ukrepati. Naša organizacijska struktura sega v 70. leta, v teh 40 letih pa se je marsikaj spremenilo, tudi radikalno, zato ni več adekvatna. Manjšina je podobna sindikatom, ki delajo v starem zakonskem okviru, na starih principih in ne znajo ali nočejo zlesti iz njega. V tem smislu manjšina krepko zamuja. Kljub lepim besedam se mi zdi, da je glavno obdržati »status quo«. Ampak, če ga bomo ohranili, ne vem, kaj bo čez pet let z manjšinsko organiziranostjo. Sama vloga krovnih organizacij je vprašljiva. Sicer je krovna po mojem mnenju samo ena, Svet slovenskih organizacij ni nikoli bil krovna organizacija, saj je skrbel za ozek krog ljudi, kar je skregano s pojmom krovnosti. A kljub temu recimo prispevke delimo po sistemu »fifty- fifty« (pol pol). Treba je narediti korak naprej in najbolj normalna rešitev so volitve, da se institucionalizira zamejsko zastopstvo in da tisti, ki dobijo največ glasov, tudi vodijo manjšino. To bi dalo manjšini v odnosu z državnimi in deželnimi inštitucijami, pa tudi s političnimi strankami, večjo pogajalsko moč. Zdaj eden zastopa ene, drugi druge ... Po eni strani se hočemo zgledovati po nemški manjšini, ki je v bistvu enotna, delamo pa čisto drugače. To ni več vzdržno.
Celoten intervju lahko preberete v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika