Galjoti prek Grljana in Kontovela v svobodo

Pred 400 leti v Grljanu ni bilo pomola, še niso zgradili Miramarskega gradu, v zalivu je bila privezana kvečjemu kakšna čupa ali manjša barka, obala pa je bila peščena. Leta 1605 pa so bili ti kraji priča zanimivi a hkrati nepoznani zgodbi, ki so jo videli in doživeli predniki vaščanov na Kontovelu, Proseku, v Zgoniku, Repnu in drugih kraških vaseh. 30. aprila 1605 je namreč iz Benetk odplula prva od treh galej, ki jih je beneški dož poslal v vzhodno Sredozemlje: prevažale so javni denar, orožje in opremo, ki so bili namenjeni okrepitvi tamkajšnje beneške vojne mornarice v boju proti gusarjem. Galeja Loredana pa ni prispela do cilja, saj se je okoli 200 galjotov, ki so bili veslači v suženjskih razmerah ter kaznjenci, uprlo. Galeja se je ustavila v Kopru, ker je poveljnik galeje Loredan želel obiskati svojega očeta, koprskega podestata in glavarja. Ko so se v Kopru vsi pomembnejši člani posadke izkrcali, so galjoti galejo prevzeli v svoje roke, se z nasiljem uprli članom posadke, ki so ostali na njej, jih nekaj kruto umorili in odveslali iz Kopra čez Tržaški zaliv do Grljana, kjer so se izkrcali, pribežali na Kontovel in od tam naprej na Kras.
Na zapise o tem zanimivem zgodovinskem poglavju je naletel profesor ekonomske in socialne zgodovine Univerze na Primorskem Aleksander Panjek in nastala je knjiga Krvavi poljub svobode, ki danes priča o enem najbolj veličastnih dogodkov v Sredozemlju, gotovo pa o enem največjih in najpomembnejših uporov galjotov, ki so bili takrat bolj izjema kot pravilo.
Kontovelski jusarji so v nedeljo organizirali pohod po poteh galjotov od Grljana do Kontovela. Avtor publikacije je okrog 40 pohodnikom v treh točkah pohoda prikazal zanimivo zgodbo oddaljenega zgodovinskega poglavja.
Srečanje s Kontovelci in lov na galjote
Kontovelci so 2. maja 1605 že od daleč videli, kaj se dogaja. Sprva so mislili, da se začenja beneška vojna, saj so si galjoti nadeli beneške uniforme, ki so ostale na galeji. Zbali so se, da prihajajo Benečani, ki bi radi zasedli habsburško kraško območje in se zato z vsemi svoji stvarmi in živino zatekli v utrjeni tabor. Ko so spoznali, kaj se dejansko dogaja, in videli, da galjoti bežijo, pa so z njimi začeli spletati bojda dvoumne odnose.