»Strah je eden od motivov za evroskepticizem. Ljudje sploh ne vedo, kdo je povzročil probleme v soočanju z drugimi državami, regijami, narodi. Evroskeptični vzgibi so veliko bolj prisotni v tistih državah, v katerih imajo državljani občutek, da so s širitvijo Evrope nekaj izgubili,« je na petkovi okrogli mizi v deželni dvorani Tessitori povedal slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je bil gost združenja Dialoghi Europei. Družbo mu je delala italijanska predstavnica v evropskem parlamentu Isabella De Monte, debato z eminentnima gostoma pa je vodil predsednik dotičnega združenja Giorgio Rossetti.
Povejmo, da se je srečanja zaradi aktualnosti teme udeležilo lepo število obiskovalcev, med katerimi je bilo videti tako mlajše kot starejše obraze. Ti so iz ust politikov, ki so zadolženi, da razpravljajo o evropski krizi, izvedeli, da je evroskeptične vzgibe res povzročila kriza, a vzdržuje jih tudi poceni populistična politika, ki je izkoristila migrantsko krizo. Kot je povedal slovenski gost Ivo Vajg, je Evropa klavrno padla na izpitu iz dialoga kultur. Rasizem, antisemitizem, nesprejemanje drugačnosti so elementi, ki so zaostrili odnos evropskih kultur do izvenevropskih. »Namesto, da bi se vprašali, kaj je pravi razlog zato, da v Evropo prihajajo milijoni ljudi, ki si rešujejo golo življenje, namesto, da bi se vprašali, koliko smo sami prispevali k temu, živimo v svojem strahu in gradimo zidove. Teh ne zida samo Trump. Zidamo jih tudi v Evropi. Zida jih Orban, zida jih slovenska politika, ne zidov, ampak žice, kar je enako,« je bil kritičen Ivo Vajgl, ki meni, da se na ta način poskušamo ograditi od vzrokov oz. izvorov strahu.
Strah pred nenadzorovanim priseljevanjem iz drugih držav članic Evropske unije je kriv tudi za brexit. Velika Britanija je bo besedah govornikov imela sklenjen najboljši od vseh možnih sporazumov z EU, saj je bila članica skupnega trga, ne da bi hkrati prevzela tudi evrov. A to je bilo premalo, da bi prepričali britanske volivce, naj ne glasujejo za odhod iz povezave.