Vsi morajo vedeti, kaj se je dogajalo v taboriščih

Kdor je preživel deportacijo v nemška taborišča, dolgo ni želel spregovoriti o dogajanju. Riccardo Gorup-Goruppi, doma s Proseka pri Trstu, je na sredinem srečanju v Tržaškem knjižnem središču, kjer so predstavili knjigo Pričevalec partizanstva in deportacije (v knjižno obliko jo je uredila zgodovinarka in predsednica Vsedržavnega združenja nekdanjih deportirancev ANED Dunja Nanut), zaupal, da jih je bilo strah, da jim ljudje ne bi verjeli, da so se dogajale tako grozljive stvari, kar bi bilo zanje še hujše. Svoje zgodbe so zaupali šele veliko pozneje mlajšim zgodovinarjem, ki so jim z drugačnim prijemom pomagali pri obujanju trpkih spominov.
Gospod Gorup, danes hodite redno v šole in se srečujete z mladino. Kaj vam to pomeni?
Tako počaščen sem, ko stopim pred mlade, a ne samo prednje. V Dachauu sem po 60 letih govoril na mednarodni univerzi, kot prvi deportiranec nasploh. 400 študentov in 30 profesorjev, kolikor mi je prisluhnilo, je ob koncu srečanja stopilo do mene in me objelo, kar dokazuje, da so razumeli, kar sem govoril. Hvaležni so mi bili in to je zadoščenje. Na neki italijanski univerzi sem se srečal s študenti in novinarji; ena izmed teh je hujskala vame in me spraševala, naj ji povem točno, kaj sem počel kot partizan. Pa sem ji odgovoril, da če ona ve, da so partizani prodajali bombone, potem sem jih tudi jaz. Ko se je posmejala, sem ji rekel, da sem razumel, kaj hoče slišati - zanimalo jo je le, če sem streljal in to sem ji potrdil in hkrati dodal, da se sama ni vprašala, zakaj sem bil v to primoran. Mi nismo prišli na vašo zemljo, sem ji dejal, vi ste prišli sem, požgali naše hiše in pobili naše ljudi. To zapišite, potem lahko govorimo.
Mislite, da je spomin na preteklost danes v nevarnosti?
Moja zgodba je zgodba vseh ljudi, ki so trpeli, mladi oz. čisto vsi morajo vedeti, kaj se je dogajalo. Vedeti morajo za program smrti, ker to je bilo to - pravi program smrti. Taborišče Dachau je delovalo že od leta 1933 za upornike, ki so bili proti nacistom, tam so uničevali bolne in pohabljene ljudi, svoje ljudi ...