V petek bo z astronomskega vidika enkraten dan. Okitila ga bosta dva pomembna astronomska dogodka: najdaljši popolni Lunin mrk tega stoletja in velika opozicija Marsa. O vzrokih, značilnosti in redkosti teh dveh pojavov smo se pogovorili z astronomskim izvedencem. 41-letni Stefano Schirinzi iz Naselja Sv. Nazarija, predsednik Kulturnega društva astrofilov iz Trsta, je namreč velik ljubitelj astronomije in eden največjih poznavalcev planetov v naši okolici. Strast do nebesnih teles in astronomskih pojavov goji že od malih nog. Spominja se namreč, da mu je še kot šestletnemu otroku mama podarila knjigo z ilustracijami planetov, in od takrat ima ves nebesni svod v mezincu.
Petkov popolni Lunin mrk bo najdaljši Lunin mrk tega stoletja. Kdaj se bo začel in kako dolgo bo viden? Lunin mrk nastane, ko se Sonce, Luna in Zemlja znajdejo v ravni črti in je Zemlja na sredini, torej pokrije Luno s svojo senco. Pojav običajno traja od 45 do 60 minut, na njegovo trajanje vplivajo razni dejavniki. Delni Lunini mrki so dokaj pogosti skozi vse leto, popolni pa se pojavi približno enkrat letno. V petek bo Luna vzšla že delno zasenčena; popolni mrk se bo začel ob 20.24, vrh bo dosegel ob 21.30 in trajal skoraj dve uri.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.