Aktivno upravljanje Krasa ni izbira, je pogoj za njegovo zaščito

Kjer se iz Štivana cesta začne vzpenjati proti Medjevasi, sta danes dopoldne peli motorna žaga in kosilnica na nitko podjetja Ruj. Druga za drugo so na tla popadala tenka debla jeseni in veje za Kras dušečega ruja, ki so rasli na gmajni desno od vozišča. Na manjšem delu območja, ki bo v prihodnjih mesecih ograjen, da bi se na njem spet omogočilo pašo, je namreč v okviru Interreg projekta Italija - Slovenija Kras4us potekal prikaz čiščenja zaraščene gozdne površine za ohranjanje pestrega krajinskega mozaika, za ekološko upravljanje prostora in nenazadnje za prispevek k preventivnim ukrepom za varovanje pred požari.

Dogajanje je spremljala večja skupina ljudi, ki je ugotavljala, da je ohranjanje kraške gmajne mogoče le z aktivnim in stalnim upravljanjem prostora. Ob partnerjih projekta Kras4us (ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno čezmejno upravljanje Krasa) – Univerze na Primorskem, Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Las Kras, so bili prisotni tudi predstavniki Centralne direkcije za agroživilske, gozdne in ribolovne vire ter Službe za biodiverziteto Dežele FJK pa tudi njene Centralne direkcije za infrastrukturo in prostor, gozdarske direkcije, gozdarskega inšpektorata za Trst in Gorico ter postaj gozdarske policije iz Devina in Trsta, nekaj pa je bilo kajpak tudi kmetov, rejcev in pridelovalcev s Krasa.

Priložnost je bila namreč idealna za razčiščevanje dvomov in postavljanje vprašanj »odločevalcem«. Do kakšne mere lahko očistimo kraško gmajno? Kaj je dovoljeno odstraniti? Ali lahko lesne sekance opustimo na kraju sečnje? Kaj opredeljujemo kot gozd? Taka in podobna vprašanja je bilo slišati, pa tudi kritike na račun težavne in večkrat neskladne birokracije med samimi deželnimi službami, pa tudi normativ in zakonov na čezmejni ravni. Kmetovalci so izrazili željo po nekem dogovoru oz. jasnih smernicah o tem, kar je dovoljeno in kar ne, ki bi veljale za vse, ki delajo na ozemlju. Usklajevanje normativ pa je prvi korak na strateški poti skupnega upravljanja površin na Krasu, namreč.

Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.