Astrofili praznujejo 50-letnico pristanka na Luni

Pred natanko petdesetimi leti se je ameriški astronavt Neil Armstrong v okviru misije Apollo 11 kot prvi človek sprehodil po Lunini površini. 20. julija 1969 ob 20.17 po ameriškem času so Združene države Amerike z uspešnim pristankom lunarnega modula Eagle dohitele Sovjetsko zvezo v t.i. bitki za vesolje, potem ko je ta v vesolje uspešno poslala prvi satelit, Sputnik 1, prvo živo bitje, psičko Laiko, prvega človeka, kozmonavta Jurija Gagarina, Rus Aleksej Leonov pa je uspešno opravil prvi vesoljski sprehod.

Petdesetletnico tega legendarnega podviga proslavlja tudi tržaško astrofilsko društvo, ki je v Poštnem muzeju, v prvem nadstropju poštne palače na trgu Vittorio Veneto, postavilo razstavo fotografij, modelov raket in vesoljskih plovil ter drugih predmetov, vezanih na misijo na Luno. Prvi del razstave, katere kustos je Giovanni Chelleri, obravnava fazo priprave na ta vesoljski podvig. Drugi del razstave pozornost namenja sami misiji Apollo 11.

Astrofilsko društvo prireja tudi v soboto, 20. julija, ob 21. uri na Božjem polju v Observatoriju B. Zugna znotraj skavtskega hostla jubilejno predvajanje posnetka pristanka na Luni izpred 50 let z razlago strokovnjakov. Poleg tega pa si bo mogoče naš naravni satelit pobliže ogledati z društvenimi teleskopi, s pomočjo katerih si bo moč predstavljati občutke, ki so jih 20. julija leta 1969 doživljali Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.